upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Navedeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da vložitve tožbe po poteku roka ni več mogoče opraviti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe.
Neposredni uporabnik je tisti, ki je upravičen določiti zahtevane pogoje, za katere oceni, da so za izvedbo Javnega razpisa za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Progama Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smotrni, nujno pa je pri tem le to, da so pogoji del razpisne dokumentacije ter da so določene vnaprej sankcije za primer, če ti pogoji ne bodo spoštovani. Določitev sankcije, da bodo vloge, oddane v ovojnicah, ki ne bodo vsebovale vseh v razpisu zahtevanih podatkov, zavržene, je skladna s četrtim odstavkom 222. člena Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Iz navedenega je moč zaključiti, da je v postopku dodelitve sredstev, ki so predmet javnega razpisa, poleg vsebinskih zahtev treba upoštevati tudi formalne zahteve iz razpisne dokumentacije in se zato ocenjevanje vnaprej postavljenih pogojev za nesmotrne in nesorazmerne kaže kot brezpredmetno.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ne predvideva dopolnitve formalno nepopolnih vlog, pač pa njihovo zavrženje ob smiselni uporabi drugega odstavka 67. člena ZUP.
EZ-1 člen 347, 347/3, 374, 374/1. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/3, 16, 16/2, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - prenosljivost pravice do podpore - singularni pravni naslednik - sprememba lastništva - pretežno nova proizvodna naprava
S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve pa je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Materialni predpis, prenosljivosti pravice do podpore ne dopušča. Gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, zato pogodbeni prenos pravice do podpore, kot bi ga želela tožeča stranka ni mogoč. V novem postopku začetem na podlagi vloge novega upravičenca se zato ugotavlja, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Gre torej za novo odločitev o dodelitvi podpore na podlagi dejstev, ki se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore, v novem postopku.
V izreku izpodbijanega sklepa so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Stroški izvršbe so bili tožnici obračunani le enkrat, podlaga za njihov obračun pa je 152. člen ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, kar je pravilno pojasnil upravni organ druge stopnje.
ZDavP-2 ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je podlaga zanjo le izvršilni naslov.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - zaprta finančna konstrukcija - lastna udeležba - sofinanciranje iz drugih virov
Iz javnega razpisa izhaja, da mora imeti prijavljeni projekt zaprto finančno konstrukcijo, oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta po tekočih cenah. Če kateri od ostalih virov še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva zagotovil iz lastnih virov, če ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. Tožeča stranka je v investicijskem programu predvidela da bo lastni delež zagotovila iz proračuna. Iz finančne konstrukcije projekta po virih na str. št. 4 pa je razvidno da je vir za navedeni znesek občinski proračun Občine Brda, postavka OB 00712-0018. Iz podatkov, pridobljenih v obnovljenem postopku, pa izhaja, da zahtevana sredstva na navedeni proračunski postavki niso bila zagotovljena, tožeča stranka pa jih tudi ni niti zagotovila niti predvidela v rebalansu proračuna, tako kot izhaja iz zaveze prijavitelja z dne 24. 9. 2013, iz katere izhaja, da bo z naslednjim rebalansom proračuna uskladil ime in vire financiranja projekta v načrtu razvojnih programov z nazivom in viri investicij v investicijski dokumentaciji in obrazcih prijave.
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka odstopila od javnega naročila, skladno z določilom petega odstavka 80. člena ZJN, ker za izvedbo naročila ni imela zagotovljenih sredstev.
davčna izvršba - izvršilni naslov - naknadna odprava izvršilnega naslova
Med strankama je sporno, ali na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi vpliva po izdaji sklepa sprejeta odločitev Upravnega sodišča RS IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014. V navedeni sodbi je sodišče odločilo, da se odločba z dne 9. 7. 2012, izvršilni naslov v sporni zadevi, odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta po izdaji izpodbijanega sklepa, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Takšna sprememba okoliščin, torej odprava izvršilnega naslova, na podlagi določbe 155. člena ZDavP-2 pa lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V postopku davčne izvršbe namreč organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - poziv k prijavi premoženja - ocena davčne osnova - dokazovanje - dokazno breme - gotovina
Že drugostopni organ pravilno zavrne očitek, da je bilo odločanje v zadevi nedopustno retroaktivno in da bi morala biti najprej narejena prijava premoženja in šele nato izpeljan postopek po citiranem 68. členu, ter pojasni, da se po določbah ZDavP-2 postopek lahko uvede za obdobje zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil uveden ter da predhodna prijava premoženja ni pogoj za uvedbo postopka. K prijavi premoženja se, ravno nasprotno, po določbah 69. člena ZDavP-2 zavezanca lahko pozove šele takrat, ko se ugotovi, da gre za primer iz 68. člena istega zakona. V skladu z citiranimi določbami 68. člena ZDavP-2 pa drugostopni organ opozori tudi na posebnosti postopka cenitve davčne osnove in v tem okviru na (obrnjeno) dokazno breme, ki ga v pogledu znižanja (verjetne) davčne osnove nosi davčni zavezanec ter tožniku pravilno pojasni, da ni dovolj zgolj zatrjevanje določenih dejstev in pravnih razmerij, temveč je treba o tem predložiti dokaze, ki so preverljivi in ki nedvomno izkazujejo, da so zatrjevana dejstva resnična.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDDV - verižne kompenzacije - stornacija posla - nakup in prodaja lesa
Ni v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se lahko od njega razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo bo opravil ni del davčne utaje. Iz sodbe SEU v združenih zadevah C-80/11 in C-142/11 Mahagében in Dávid izhaja, da bi se moral preudaren trgovec, kadar obstajajo indici, ki kažejo na nepravilnost ali goljufijo, ob upoštevanju okoliščin primera pozanimati o drugem trgovcu, od katerega namerava kupiti blago in storitve, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti (točka 60). Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost, ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev. Le z razumnim ravnanjem (v smislu ravnanja dobrega gospodarstvenika) lahko davčni zavezanci zagotavljajo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije. Tako ravnanje je tudi nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.
ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82, 83, 84. ZDDPO-2 člen 17, 17/2.
DDV - odbitek DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - fiktivni računi - odmera davka od dohodkov pravnih oseb - povezane osebe
Tožnik je glede na insolventnost A.A. s.p., s tem, ko mu je plačeval v gotovini, zavestno škodil upnikom, ki jim je A.A. ostal dolžan, in med katerimi je največji upnik ravno proračun države. Iz omenjenega načina poslovanja med tožnikom in povezano osebo A.A., ki je prikrivalo dejstvo, da so bili delavci povezane osebe dejansko zaposleni pri tožniku, izhaja, da je tožnik opravil storitve sam. Zato je pravilen zaključek davčnega organa, da se je tožnik s takšnim načinom poslovanja moral zavedati, da navedene transakcije pripeljejo do davčne zatajitve. Utemeljen je zaključek, da se je na ta način poskušalo izogniti plačilu DDV, ki ga je tožniku zaračunala povezana oseba, tožnik pa je na podlagi teh računov uveljavljal vstopni DDV.
V konkretnem primeru je davčni organ ugotavljal, ali ravnanje tožnika oz. način sklenitve pravnih poslov in njihova vsebina kaže na verjetnost nedopustnega uveljavljanja davčnih ugodnosti oz. na utajo davkov. Tožnik je z vzpostavitvijo več poslovnih razmerij (verige poslov) in z usklajenim delovanjem vpletenih subjektov ustvaril pogoje za zlorabo sistema DDV. Pri teh poslih ni bil dobroveren in je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo davčno goljufijo. Pri ugotovljeni zlorabi predpisov pa se upošteva davčna obveznost, ki bi nastala, če do takšne zlorabe predpisov ne bi prišlo. Tako se upošteva dejanska, ekonomska vsebina posla.
Notranja informacija - objava notranje informacije - kršitev objave notranje informacije - začasno neopravljanje funkcije zakonitega zastopnika
Ocena toženke, da ima sporna informacija, da edina zakonita zastopnica v spornem obdobju začasno ne opravlja svoje funkcije, vse lastnosti notranje informacije (373. člen ZTFI), ki bi jo tožnik moral objaviti, je pravilna.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - za odločitev relevantni ugovori
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zoper tožnika utemeljeno začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti z rubežem denarnih sredstev na računu pri banki A. Prošnja za odložitev izvršitve odločbe in prošnja za odobritev obročnega plačevanja nista predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet tega upravnega spora. V zvezi s predlagano „ustavnopravno presojo“ sodišče pripominja, da izpodbijani sklep ne temelji na določbah ZST-1, zato tožnikovih navedb v tej zvezi ni presojalo.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi na računu - prepoved razpolaganja s premičninami - obrazložitev sklepa - tuja davčna odločba - pritožba zoper odločbo - predlog za začasno zadržanje izvršitve odločbe
Če že iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni v zadostni meri razvidno, kateri akt države prosilke je podlaga za njuno izdajo, pa je to razvidno iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje. Da je to povsem jasno tožniku, nenazadnje izhaja že iz pritožbe. Že iz navedb samega tožnika tudi sledi, da gre pri aktu države prosilke za nemško davčno odločbo, in torej tožnik prihaja sam s sabo v nasprotje, ko trdi, da zadeva ne sodi v postopek davčne izvršbe, temveč v sodno pristojnost in s tem uveljavlja ničnost izpodbijanih sklepov. Prav tako ni skladna s spisi tožbena trditev, da davčni organ ni navedel dejanske podlage za uporabo določb ZDavP-2, ki se nanašajo na zavarovanje oziroma na izpolnjevanje pogojev za izdajo izpodbijanih sklepov. Razmeroma skromni so njegovi zaključki, ki pa jih ustrezno dopolni organ druge stopnje in tudi hkrati odgovori na pritožbo, kar vse omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
Tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nemško davčno odločbo. Pritožba zoper odločbo in predlog za začasno zadržanje izvršitve sta v skladu z 240. členom ZDavP-2 ovira za njeno izvršitev po zaprosilu, ne pa tudi za zavarovanje izvršitve, o katerem se odloča v konkretnem primeru. Zato izpodbijana sklepa nista preuranjena. Prav tako nista nezakonita zato, ker naj bi bila nezakonita nemška davčna odločba. Za zavarovanje zadošča, da je odločba izdana, medtem ko bodo o razlogih, iz katerih naj bi bila po tožnikovem mnenju davčna odločba „v bistvenem nepravilna“, odločali pristojni nemški organi. Prav tako so po določbah ZDavP-2 oziroma po Izvedbene uredbe Komisije št. 1189/2011 pristojni organi države prosilke tisti, ki so dolžni, da nemudoma sporočijo, če je prišlo v zvezi z izdano odločbo do kakršnekoli spremembe. Zato ni na toženi stranki in tudi ne na sodišču, da opravi poizvedbe v tej zvezi, in zato sodišče predlogu za odpravo sklepov tudi iz tega razloga ni moglo slediti.
DDV - odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nakup in prodaja naftnih derivatov - ekonomska logika poslov
Tožniku se utemeljeno očita nedobrovernost, saj svojih dobaviteljev izkazano ni poznal, čeprav je od njih kot strokovnjak za trg z naftnimi derivati kupoval to trošarinsko blago po bistveno nižjih cenah od tržnih, ne da bi se pri njih prepričal, ali imajo trošarinska dovoljenja za ta posel. Sodišče se strinja tudi z oceno davčnega organa, da ob upoštevanju stroškov financiranja, celoten posel nima ekonomske logike, ob izkazanem rezultatu od prodaje tega goriva le s povprečno doseženo maržo, tudi ob dejstvu, da je tožnik spornim družbam plačeval takoj na dan dobave, svojim kupcem pa je blago prodajal z mesečnim odlogom plačila oz. s 15. dnevnim odlogom. Slednje pa ni ekonomsko smotrno.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 267, 267/1, 268, 268/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - formalni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
Tožeča stranka je dne 16. 5. 2014 na njenih spletnih straneh objavila zadevo „Zadeva: soglasje nadzornega organa za odstop od izvedbe javnega naročila“, iz katere obrazložitve izhaja, da je Občinski svet A. na 3. izredni seji dne 13. 5. 2014 glasoval proti sprejetju sklepa, da soglaša s projektom Muzej kulturne dediščine „Brda harmonija kultur“ in najetjem dolgoročnega kredita za financiranje lastnega deleža v tem postopku. Navedeno verjetno izkazuje nezaprtost finančne konstrukcije tožeče stranke v času odločanja o njeni prijavi na javni razpis.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež premičnin - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnica obveznosti na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 12. 8. 2008 ni plačala, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe.
odločba o izrednih ukrepih - subjekt nadzora - stranka v postopku - imetniki podrejenih obveznic - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz določil ZBan-1 izhaja, da je stranka v postopku nadzora le banka (in člani uprave), varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih pa je urejeno v 350.a členu ZBan-1, po katerem lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 38, 38/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 149.
upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora - vložena pritožba v upravnem postopku - davčna izvršba - izvrševanje sklepa - zaračunani stroški banke - vračilo
V upravnem sporu se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe.
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, mora sodišče tožbo zavreči. Tožnik je sklep, ki je predmet tega upravnega spora, s pritožbo izrecno izpodbijal samo v delu. V preostalem delu, v katerem pritožba ni bila vložena, upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dopusten, zato je sodišče tožbo v tem delu moralo zavreči.
Izpodbijana odločitev je sicer napačno poimenovana (gre za odločbo in ne za sklep), kar pa ne pomeni takšne kršitve pravil postopka, ki bi zahtevala odpravo sicer z zakonom skladne odločitve. Podlage za to, da bi se tožniku v okviru davčnega postopka vrnila sredstva, ki mu jih je v zvezi z izvrševanjem sklepa o davčni izvršbi zaračunala banka, namreč ni. Davčna organa sta to vračilo obravnavala kot stroške postopka in argumentirano utemeljila, da je bil glede na okoliščine konkretne zadeve sklep o davčni izvršbi upravičeno izdan, saj je imel tožnik na navedeni dan dolg v višini, ki je presegala zakonski prag za začetek davčne izvršbe, in zato zahteva za vračilo ni utemeljena.