davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice - promet nepremičnin v izvršilnem postopku - javna dražba
Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
dohodnina - dobiček iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - odsvojitev nepremičnine - uveljavljanje izgube - napoved za odmero davka - rok za vložitev napovedi
Glede na 326. člen ZDavP-2 je treba zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala napovedati na predpisan način (v napovedi) in v predpisanem roku do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ta rok je materialni in s tem prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.
Pravočasno oddana napoved za odmero davka od dobička iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev ne pomeni tudi pravočasnega uveljavljanja pobota med doseženim dobičkom iz naslova odsvojitve nepremičnin in doseženo izgubo od odsvojitve vrednostnih papirjev. Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati. Tožnik pobota nesporno ni posebej napovedal, saj po njegovem (napačnem) mnenju takrat dobiček iz naslova odsvojitve nepremičnin ni obstajal. Prav tako ni dolžnost davčnega organa, da bi izvajal pobot sam po uradni dolžnosti, saj organ tako ravna le v postopku odmere davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, kjer pa mora biti pobot posebej napovedan. Glede na zakonsko dikcijo obstajata dva davčna postopka, kjer se lahko plusi in minusi med sabo pobotajo, vendar le, če so uveljavljeni v postopku odmere davka od dobička od odsvojitvenih papirjev.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
Sporazum med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4.
dohodnina - odmera akontacije od dohodnine - poklicna renta - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Od dohodka, ki ga prejema pri B., tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji.
davek od dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti - zavezanec za plačilo davka - član kmečkega gospodinjstva - davčna osnova
Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Ne glede na to, da so lahko dohodki, izplačani za namene upravljanja kmetijske dejavnosti, izplačani le enemu članu kmečkega gospodinjstva, se kot del davčne osnove upoštevajo vsem članom kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in to v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev za dohodnino.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 38, 38/3. ZFPPIPP člen 314, 314/7.
prispevki za socialno varnost - stečaj - v stečaju priznane terjatve za plačilo davkov ali prispevkov - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - pravni interes - zavrženje tožbe
Na določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe se v upravnem sporu ni mogoče sklicevati.
Če je terjatev za plačilo davkov ali prispevkov v stečajnem postopku priznana, po določbi sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za vodenje postopka, v katerem pristojni organ odloča o terjatvi, za vložitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva v tem postopku in za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Tudi če bi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ugotavlja obstoj tožnikove obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, šteli za odločitev pristojnega organa o obstoju terjatve iz tega naslova, torej tožnik po izrecni določbi zakona pravne koristi za tožbo v upravnem sporu zoper takšno odločitev ne izkazuje, ker je bila terjatev v stečajnem postopku priznana. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
Tožnik mora zatrjevano dejstvo, da torej obstoja neplačana terjatev tožnika do družbe, ki je izbrisana, izkazati nedvoumno, da bi zato zaradi izbrisa družbe dolžnika imel pravico do popravka (znižanja) izstopnega DDV oz. obračuna DDV. Obstoj neplačane terjatve zaradi izbrisa dolžnika iz registra izhaja tudi iz besedila določbe 39. člena ZDDV-1 in je po presoji sodišča predpostavka za uporabo tega instituta. ZDDV-1 v navedeni določbi navaja, da lahko na enak način, kot je določeno v prvem stavku tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1, ravna tudi davčni zavezanec, ki ni bil poplačan, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra. Te določbe po presoji sodišča ni mogoče razlagati na način, kot meni tožnik, da se sploh ne ugotavlja obstoja neplačanih terjatev in da se popravek opravi avtomatično, ker se dolžnik izbriše iz registra.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Davčni organ po prejemu pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi uradoma oceni, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. Zakonska določba četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne omogoča zadržanje izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke.
davčni inšpekcijski nadzor - prispevki za socialno varnost - izogibanje plačilu prispevkov - izplačilo neto plač v gotovini - plačnik davka
Tožnik je v inšpiciranem obdobju na povezan oziroma usklajen način posloval z družbo A. Na ta način je vsebinsko prevzel njeno dejavnost in je zagotavljal tudi sredstva za (gotovinsko) izplačilo (neto) plač sicer pri omenjeni družbi formalno zaposlenim delavcem. Razlog za takšno poslovanje je bil v tem, da je bil A. v letu 2008 nelikviden in je imel blokiran transakcijski račun, kar nenazadnje potrjujejo same tožbene navedbe. Prav zato se obveznosti med družbama niso poravnavale z nakazili tožnika na račun A., temveč s kompenzacijami in na drugi strani tožnikovimi dvigi gotovinskih sredstev, ki so bila uporabljena za izplačilo plač delavcem, kar pa je hkrati omogočalo izogibanje plačilu davčnih obveznosti.
Z izogibanjem ali z zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti predpisom o obdavčenju. Če se namreč ugotovi takšno zlorabo ali izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih dogodkov.
Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti. Ovire tudi ni za to, da se pri odločanju upoštevajo podatki iz tožnikove prijave premoženja, oziroma ravno nasprotno: prijava premoženja iz 69. člena ZDavP-2 je namenjena prav ugotavljanju davčne osnove z oceno.
ukrep inšpektorja za vode - odločba drugostopenjskega organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015, še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za molk organa - umik tožbe - stroški postopka
Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo zaradi molka organa v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, kar predstavlja glavno zahtevo v upravnem postopku. Zahteva za povrnitev stroškov v upravnem postopku pa predstavlja akcesorno zahtevo. Tožnik je sodišču sporočil, da je z odločbo pritožbenega organa zadovoljen, zato je na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1. Glede na dejstvo, da je pritožbeni organ izdal odločbo šele po pozivu tožnika v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, sodišče ocenjuje, da je bila tožba zaradi molka pritožbenega organa v predmetni zadevi potrebna, zato je tožnik v skladu s četrtim in petim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka.
davčni inšpekcijski nadzor - rok za izdajo odločbe - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - pričakovana davčna obveznost - višina davčne obveznosti - prijava premoženja
Rok za izdajo odločbe iz 141. člena ZDavP-2 je instrukcijski in ne prekluziven. Zato ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da so izpodbijani sklepi o zavarovanju davčne obveznosti zaradi prekoračenja tega roka nezakoniti in da jih je kot takšne treba odpraviti.
Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Tožnik ne ne more uspeti z ugovorom, da je izrečeni ukrep nesorazmeren. Pri odločanju o zavarovanju je davčni organ pravilno upošteval celotno višino davčne obveznosti in ne le dela, v katerem le-ta presega obveznost, ki jo je davčni organ zavaroval s predhodno izdanimi sklepi. Ne v tem ne v predhodnih postopkih zavarovanja namreč tožnik ni izkazal, da bi katero od sredstev zavarovanja ali vsa sredstva zavarovanja skupaj zadostovala za poplačilo verjetnega zneska davka. Tožnik pa bi tudi sicer lahko, če meni, da izbrani ukrep ni ustrezen, kadarkoli med postopkom predlagal, da se začasni ukrep nadomesti z novim zavarovanjem, ali predloži drug instrument zavarovanja, ki bi zagotavljal izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZDDD člen 18.
odpis davčnega dolga - davek na dediščine in darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov zahtevek za odpis davčnega dolga iz naslova davka na dediščine in darila. V konkretnem primeru ni sporno, da so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil tožnik, nepremičnine in s tem premoženje. Spora tudi ni, da teče v tej zvezi sodni postopek in da tožnik zaradi sodnega postopka ne more razpolagati z nepremičninami iz pogodbe. Vendar to ne pomeni, da premoženja nima oziroma da to ne zadošča za poplačilo davka. Omenjena omejitev razpolaganja namreč ni absolutna, torej takšna, ki kadarkoli in v celoti preprečuje razpolaganje s premoženjem in s tem izpolnitev davčne obveznosti. Absolutne omejitve tožnikovega razpolaganja z nepremičninami tudi (še) ne izkazuje predložena sodna odločba. Zato je davčni organ premoženje iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju utemeljeno upošteval kot tožnikovo premoženje, iz katerega je mogoče plačati davčno obveznost, ter zato tožnikov predlog za odpis davčne obveznosti zavrnil. Kar pa ne pomeni, da je ostal tožnik za primer pravnomočne sodne razveze oziroma razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju brez pravnega varstva. Če namreč pogodbo, ki je podlaga za prenos premoženja, sodišče z odločbo izreče za neveljavno, ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri davka na dediščine in darila odpravi in da se mu davek, če je bil plačan, vrne.
davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - vrednost stavbe - poslovni prostor
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek ne plačuje le od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V tem primeru pa zavezanec kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sam ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik pravna oseba A. d.o.o., kar pa na odmero davka tožnici ne vpliva.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221, 221/1, 226, 227.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za predložitev vloge - vsebinska sprememba vloge po poteku roka za oddajo vloge - subvencioniranje študentske prehrane
Po prvem odstavku 221. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije mora vloga za dodelitev sredstev biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog pa mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je tožnik glede na konkretni javni razpis imel tudi dovolj časa, da je lahko pripravil kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
DDV - pravica do odbitka DDV - z utajo DDV povezane transakcije
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je sporne dobave opravil tožnik sam s svojimi delavci. Tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, da bi obravnavane storitve izvedli dobavitelji. Navedeno pa izhaja tudi iz ugotovljenih neskladij podatkov iz dokumentov „delovna poročila“ v primerjavi z „evidenco prisotnosti po posameznih mesecih“.
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V konkretnem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga uporablja najemnik, pravna oseba, ki je sicer v solasti tožnice, kar pa na odmero davka tožnici ne vpliva.
davčna izvršba - izvršilni naslov - odmera dohodnine za leto 2006 - pravica do odmere davka - zastaranje - prehodne določbe zakona
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.