Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21, 21a, 21b.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merilo za ocenjevanje programov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijana odločitev je nepopolna in pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje iz 18. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in zato ni mogoče presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno. Prav tako sodišče ugotavlja, da tožena stranka kljub pozivu sodišču v predmetni zadevi ni predložila vseh upravnih spisov, iz katerih bi bilo razvidno, kako je postopek potekal. Že iz navedenih razlogov je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponoven postopek.
Splošni pogoji za poslovanje Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
Javni razpis je v 5. točki določal razpisne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uvrstitev kandidata v nadaljnji postopek za izbor. Med drugim je bil v točki 5.19 javnega razpisa določen tudi razpisni pogoj, da mora kandidat pod točko A javnega razpisa dosegati povprečno oceno glede na točko 7.1. javnega razpisa – Uspeh, vsaj 4,1. Skupna povprečna ocena tožnika je znašala 3,2564. Tako povprečna ocena tožnika ni dosegla razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene 4,1). Povprečna ocena v višini 4,1 za dijake pa je bila nesporno kot razpisni pogoj za uvrstitev v izbirni postopek navedena v javnem razpisu ter so bili z njo vsi kandidati tudi seznanjeni.
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo priloženo vlogi, ni imelo oznake pravnomočnosti, ni imelo žiga, niti priloženega potrdila o pravnomočnosti in se tudi ni glasilo na tožnika. Tako je bila tožnikova vloga v fazi predhodnega preizkusa formalne popolnosti vloge že zaradi povedanega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena.
Opis storitev na spornih računih v konkretnem primeru je kontradiktoren in nima podlage v pogodbi, na katero se oba računa sklicujeta. Sporna računa nista v skladu s 82. členom ZDDV-1. Iz navedenega razloga v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbijanje vstopnega DDV po točki a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1.
Javni razpis P4-sofinanciranje nove tehnološke opreme (Slovenski podjetniški sklad).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - obrazložitev odločbe - pripisano število točk
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije, strokovne ocene pa sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno, v upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
Sodišče se v strokovno tehnična vprašanja ne sme spuščati, ker ni strokovno usposobljeno, ampak lahko ocenjuje le ustreznost obrazložitve. V tem smislu pa je bil izpodbijani sklep v ponovljenem postopku dovolj podrobno obrazložen, da se ga da preizkusiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov pri odločanju veže načelo zakonitosti, določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP. V skladu s tem načelom je upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja, in ne predpis, veljaven v času vložitve vloge.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - davčna osnova - javna dražba
Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2.
dohodnina - molk organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Na podlagi 36. člena ZUS-1 je sodišče opravilo predhodni preizkus predmetne tožbe, vložene zaradi molka organa druge stopnje. Ugotovilo je, da kljub pozivu sodišča na dopolnitev tožbe in opozorilu na posledice tožnik v danem roku sodišču ni predložil kopije pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, naj v zadevi odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Glede na navedeno po presoji sodišča v predmetni zadevi niso podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 138. ZTP člen 3. ZDoh-2 člen 35. ZASP člen 5.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - avtorski honorar - prikrito izplačilo plače - dokazno breme - tajni podatki
Izplačilo plače kot tudi avtorskega honorarja z davčnega vidika samo po sebi ni sporno, je pa ta okoliščina tista, ki narekuje pozorno preučitev pogojev za izplačilo avtorskega honorarja, saj ostaja verjetnost prikritega izplačila plač preko avtorskih honorarjev, ki so davčno gledano za delodajalca in delavca bolj ugodna. Navedeno terja hkrati posebno skrbnost izplačevalca pri dokazovanju utemeljenosti opredelitve izplačil kot avtorskih honorarjev. V obravnavani zadevi davčni organ utemeljeno ugotavlja, da vsaka posamezna ugotovitev sama zase še ne pomeni, da posamezno delo ni avtorsko delo oziroma, da posamezni avtor ni bil upravičen do avtorskega honorarja, vendar pa celota posameznih ugotovitev kaže na to, da je tožeča stranka preprosto izbirala in določala, kaj bo v okviru opravljenega dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi izplačala kot avtorski honorar in v ta namen sklenila avtorsko pogodbo in da je torej pri sklepanju avtorskih pogodb zasledovala zgolj davčni prihranek.
Breme dokazovanja pogojev za opredelitev izplačil kot davčno ugodnejših avtorskih honorarjev in resnične vsebine zatrjevanih poslovnih dogodkov, je skladno z določbami ZDavP-2 na tožeči stranki. V postopku davčnega nadzora mora tako zavezanec dokazati pravilnost predloženih poslovnih knjig in davčnega obračuna, s katerimi zatrjuje podlago za davčno ugodnejše izplačilo.
vročitev odločbe - pooblaščenec za vročitev - zamuda roka za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - očitna pomota
Tožnica je rok za pritožbo zamudila za en dan, kar je drugostopenjski organ pravilno ugotovil, vendar pa je napačno presodil, da razlogi, ki jih v zvezi s tem navaja tožnica, ne predstavljajo očitne pomote. Pojem očitne pomote je nedoločen pravni pojem, ki se razlaga v vsakem konkretnem postopku posebej. Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je, v nasprotju s prvim odstavkom istega člena, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje zaradi objektivnih oziroma nezakrivljenih okoliščin, namenjena ravno saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca. Po mnenju sodišča je tožničino navedbo, da ji je mama sporočila napačen datum vročitve odločbe, v konkretnem primeru šteti za očitno pomoto. Gre namreč za laični osebi, rok za pritožbo je bil zamujen le za en dan, oba dneva pa sta del istega tedna, zato je njuna zamenjava toliko bolj verjetna.
Sodna taksa mora biti plačana v celoti in pravočasno. Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse. Zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo štelo za umaknjeno in posledično, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1, sklenilo, da se postopek s tožbo ustavi.
ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-4. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4, 76, 140. ZUP člen 37, 37/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodnina - akontacija dohodnine - delniške nakupne opcije - dohodek od odsvojitve opcij - za obdavčitev relevanten dogodek - nastanek davčne obveznosti - navidezni pravni posel - izločitev uradne osebe
Nagrajevanje z nakupnimi delniškimi opcijami v odvisnosti od razmerja med opcijskim upravičencem in opcijskim zavezancem je obdavčeno po 1. oziroma po 4. alineji prvega odstavka 15. člena ZDoh, pri čemer se je kot nastop davčno relevantnega dogodka upoštevala realizacija opcijske pravice. Realizacija opcije v primeru prenosljivih delniških nakupnih opcij pa ni nujno v pridobitvi delnic. Z vidika prvotnega opcijskega upravičenca predstavlja prodaja opcije le drugačno obliko realizacije opcijskih pravic in je bila zato enako kot izvršitev opcije s pridobitvijo delnic kot osebni prejemek podvržena obdavčitvi po določbah 15. in 16. člena ZDoh.
Davčni zavezanci imajo pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani; pri tem jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Poslov niso dolžni voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je utemeljeno zaključiti, da so s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi zlorabili predpise.
ukrepi za stabilnost bank - odločba o izrednih ukrepih - stranka v postopku - stranski udeleženec - imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Banka Slovenije je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahteve tožnikov za dovolitev udeležbe v postopku in za vročitev odločbe o izrednih ukrepih v Banki A. d.d. z obrazložitvijo, da tretje osebe ne morejo uveljavljati svojih pravnih koristi v postopku pravnega varstva presoje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih.
Ustavno sodišče vodi postopek presoje zakonitosti posameznih določb ZBan-1, na katerih temelji tudi izpodbijani sklep, zato je sodišče predmetni postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča in Sodišča EU, na katero je bilo naslovljeno vprašanje za predhodno odločanje.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni program“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Iz besedila javnega poziva jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1, 6/3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo - za odmero pristojbine relevantni podatki
Ugovor o nepravnomočnem lastništvu, ob vpisanem pravnem dejstvu v zemljiški knjigi, ki je izvorna evidenca o lastnikih, v obravnavanem postopku ni mogel biti pravno relevanten, kljub razlogom, ki jih za nepravnomočnost navaja tožnik v tožbi.
Podatek o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru na dan 30. 6. 2013, od katerega se po izpodbijani odločbi odmerja pristojbina, je ugotovljen na podlagi in skladno s posredovanimi podatki zemljiškega katastra.
Davčnemu organu je podatke o višini katastrskega dohodka posredoval upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Na to sporočilo je davčni organ vezan, ker gre za uradno pridobljene podatke, na katere se odmerja obveznost. Tožnik zato ugovorov zoper višino katastrskega dohodka ne more uspešno uveljavljati v konkretnem postopku odmere pristojbine za gozdne ceste.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/93 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78.
naknadni obračun uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - neevidentirani poslovni dogodki - prenizka carinska vrednost
Po izvedenem naknadnem pregledu carinskih deklaracij s prilogami je carinski organ ugotovil prenizko carinsko vrednost obravnavanega tobaka, zato so bile tudi dajatve obračunane v prenizkem znesku. Zato je carinski organ za carinske deklaracije ponovno obračunal dajatve in pri tem upošteval podlage, ki so veljale v času sprejema posamezne carinske deklaracije. Na podlagi 95. člena ZDavP-2 pa je pravilno obračunal tudi obresti.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec - skladnost zakona z ustavo - načelo enakosti pred zakonom
Za tožnico je sporna ustavnost prvega odstavka 115. člena ZDoh-2. S to določbo so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave in ne obveznosti, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Po mnenju sodišča položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana ni enak položaju, ki ga ima v razmerju do staršev otrok do 26 leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre namreč za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna, tako po poimenovanju, kot tudi po vsebini, ki izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa dopušča oziroma narekuje različno zakonsko ureditev.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve zakona. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZLPLS člen 14. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31.
Prijavljeni programi na javni razpis se vrednotijo na podlagi meril, določenih v 31. členu Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Na podlagi tretjega odstavka 31. člena Pravilnika imajo pri izboru programov založništva v športu prednost programi z boljšimi možnostmi uresničevanja javnega interesa na področju športa in programi z boljšimi možnostmi uspešne realizacije glede na pripravljena gradiva oziroma lansko porabo sredstev in programi, ki so ozko povezani s športom. Pri vrednotenju možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom je prvostopenjski organ upošteval predvsem vsebinski vidik programa (pojavna oblika športa), predmet programa (zvrst založništva), uporabnost programa v športni praksi in pomen športne panoge z vidika nacionalnega modela vrednotenja športnih panog.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.