Ker tožeči stranki informativni izračun dohodnine za leto 2014 ni bil vročen, bi morala sama najkasneje do 31. 7. 2015 vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2014 in v njej uveljavljati tako stroške stroške za delo v tujini kot olajšavo za vzdrževane družinske člane.
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
Uredba o klasifikaciji v vrste objektov in objektih državnega pomena člen 2.
javni razpis - nepovratne finančne spodbude - razpisni pogoji - gospodarski objekt
Stavba, na kateri se je izvedla predmetna investicija, ne izpolnjuje pogojev Javnega poziva, ker je investicija izvedena na nestanovanjski stavbi, na gospodarskem poslopju. Ugotovitvi, da predloženo gradbeno dovoljenje dokazuje dovolitev gradnje nadomestnega gospodarskega objekta tožnica ne oporeka, navaja pa, da se zgradba uporablja v stanovanjske namene, ta namen pa naj bi dokazoval tudi vpis objekta v evidence. Pomena razvrstitve objekta glede na namembnost že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi po presoji sodišča ne more spremeniti sklicevanje na dejansko rabo objekta kot stanovanjskega.
ZDavP-2 člen 68, 135, 135/3, 141. ZDDV-1 člen 41. ZUP člen 51.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - davčni inšpekcijski nadzor blagajniškega poslovanja - prirejanje podatkov - začasni zastopnik - rok za izdajo odločbe
Po določbah 141. člena ZDavP-2 od dneva začetka postopka do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest oziroma devet mesecev, če se davčna osnova ugotavlja z oceno. Vendar pa to ne pomeni, da je treba postopek ustaviti, oziroma da odločba po tem roku ne bi smela biti izdana. Rok, ki ga za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru določa ZDavP-2, je enako kot rok za izdajo odločbe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, instrukcijski in ne prekluziven. To pa pomeni, da je odločba lahko izdana tudi po preteku predpisanega roka in da iz tega razloga ni nezakonita in da jo je kot takšno treba odpraviti.
Razlogi za postopanje po tretjem odstavku 135. člena ZDavP-2, ki davčnemu organu dovoljuje, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopka davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne z vročitvijo sklepa o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora, in razlogi za postavitev začasne zastopnice na podlagi 51. člena ZUP, ki jih v izpodbijani odločbi navede davčni organ, so po presoji sodišča utemeljeni in skladni z zakonom, ki v navedenih določbah varuje učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora, v obravnavanem primeru zaradi nevarnosti brisanja oziroma prekrivanja podatkov, shranjenih na disku registrske blagajne in s tem povezano nujnostjo oprave procesnih dejanj.
davek na promet nepremičnin - javna dražba - vrednost nepremičnine - davčna osnova - zavezanec za plačilo
Davčni organ je tožnici davek odmeril po prejemu sklepa o domiku nepremičnine, ki je že postal pravnomočen. Davčni organ je zato ravnal pravilno, ko je tožnici po prejemu zgoraj navedenega sklepa po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin, ki se po izrecni določbi zakona plačuje tudi v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku. Davčna osnova je vezana na prodajno ceno, doseženo na javni dražbi in je bila v konkretnem primeru tako določena v skladu z zakonom.
ZUJIK člen 94, 95/5, 100, 110, 110/3, 119. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in Javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 11/3, 13, 15, 15/1.
Toženka kljub v izjavi navedenemu ugovoru in opozorilu na v javnem razpisu določen prag 81 točk za vstop v sofinanciranje, v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na podlagi katere od določb razpisa oziroma drugega predpisa je za v izbor za sofinanciranje določila prag v višini 91 točk, oziroma obrazložila podlago za naknadno spremembo kriterijev.
Ker v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, katere kriterije, vstopne prage za sofinanciranje je toženka uporabila, kljub že v postopku izraženem tožnikovem ugovoru, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - komunalni prispevek
Po prvem odstavku 146. člena ZDavP-2 velja, da je v primeru, če davčni organ izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti oziroma, t.j. predlagatelj izvršbe. Pri čemer je davčni organ dolžan začeti in izvesti davčno izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (146. člen ZDavP-2), posebej in izrecno pa je v zakonu določeno še, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
OZ člen 50. ZOdv člen 37. ZDoh-2 člen 80, 92. ZDavP-2 člen 74.
davek od dobička iz kapitala - prodaja poslovnih deležev - nakup poslovnih deležev - navidezni pravni posel - odvetniška družba - dejavnost odvetniške družbe
Drži, da je odvetništvo svoboden poklic, in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD-1. Vendar pa dejavnosti odvetniške družbe, ki je v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZOdv omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ni mogoče enačiti z dejstvom njenega lastništva v posamezni pravni osebi. Opravljanje dejavnosti oziroma lastništvo sta namreč dve povsem različni pravni kategoriji. Drži tudi, da vpis v sodni register pomeni le deklaratoren vpis, in da zato v zadevi tudi ne gre za stvar, ki bi bila že pravnomočno razsojena, oziroma, ki veže davčni organ. Stranka, ki ji je bil vpis zavrnjen, lahko zato svoj predlog ponovno vloži.
davek na dediščino in darila - napoved za odmero davka - samoprijava - prejeta darila
Tožnica v postopku ni izkazala, da je od svoje mame prejela (tudi) darilo v znesku 16.287,45 EUR. Pritrditi je treba ugotovitvam v postopku, da tožnica prejetih daril od matere ni napovedala sproti, ko jih je prejela. Ni mogoče prezreti tudi ugotovitve v postopku, da je prvostopenjski organ prejel tožničino samoprijavo 12. 2. 2014, to je v času, ko se je iztekel rok za pripombe na ugotovitve v zapisniku DIN pritožničinem možu. Utemeljeno je tako sklepanje prvostopenjskega organa, da je bila tožničina samoprijava vložena zaradi potreb oziroma uspeha moža v postopku DIN.
Tožeča stranka ne vlaga tožbe zoper upravni akt, ampak od sodišča zahteva ugotovitev neobstoja prednostne terjatve, ki jo je v stečajni postopek priglasila tožena stranka.
Sodna pristojnost nastopi šele po tem, ko je o terjatvi dokončno odločeno s strani pristojnega davčnega organa. Kar za konkretni primer pomeni, da mora biti s strani pristojnih davčnih organov najprej dokončno odločeno o spornem upoštevanju pravil vrstnega reda pri poplačilu odprtih davčnih obveznosti, od katerega je odvisno, ali ima prijavljena terjatev položaj (odprte) prednostne terjatve, kot se ugotavlja v tožbi, ali ne.
DDV - davek od dohodka iz kapitala - davek iz drugih dohodkov - odbitek DDV - račun - obvezne sestavine računa - ugotovitve davčnega organa
Iz računa nista razvidna obseg in vrsta opravljenih storitev, kar je po določbah 82. člena ZDDV-1 obvezen podatek na računu, račun z vsemi obveznimi sestavinami pa po določbah 67. člena ZDDV-1 pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Obseg in vrsta opravljenih storitev tudi nista razvidna iz pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., v kateri so posplošeno opisana dela, ki naj bi jih opravila omenjena družba kot izvajalec storitev.
Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri banki B. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.
odmera davka v posebnih primerih - sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru - procesni sklep - tožba v upravnem sporu
Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Postopek po 4. členu ZUS-1 je dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker se bo postopek davčnega inšpekcijskega nadzora zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, saj je tožniku v skladu z zgoraj navedenim zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazano, da tožnik vabila ni prejel. Tudi toženka temu dejstvu načelno ne oporeka, kar pomeni, da vabilo, v katerem je davčni organ od tožnika po 129. členu ZDavP-21 zahteval predložitev dodatne dokumentacije, kot jo je navedel, do tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni prišlo.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti podatka o izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - čas pridobitve kapitala - terminska pogodba
Terminske pogodbe v zvezi z vrednostnimi papirji kot osnovnimi instrumenti, ki jih je mogoče poravnati bodisi s prenosom osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom, se po ZTFI uvrščajo med izvedene finančne instrumente. Gre za pogodbe o nakupu oziroma prodaji osnovnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe. S sklenitvijo terminske pogodbe vrednostni papirji kot osnovni instrument niso pridobljeni. S sklenitvijo pogodbe je pridobljen izvedeni finančni instrument, ki je predmet pravnega prometa in katerega odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDDOIFI in ne osnovni instrumenti – vrednostni papirji, katerih kasnejša odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDoh-2. Pridobitev delnic je posledica izvršitve terminske pogodbe in ne neposredna posledica sklenjene pogodbe o terminski prodaji delnic. Zato se sodišče pridružuje stališču, da so vrednostni papirji pridobljeni z izvršitvijo (realizacijo) terminske pogodbe, da gre torej za drug primer pridobitve iz prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
ZUP člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 47, 47/1, 76, 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranka postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). V primeru kot je obravnavani je, po presoji sodišča, podlaga za sprejem izpodbijane odločitve poleg že navedene 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tudi v določbi 2. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da organ zavrže zahtevo tudi, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.