Tožeča stranka do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film B. skladno s pogodbenimi določili štel za dokončnega in s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi.
Drugostopenjski organ je pritožbi zoper izpodbijano odločbo delno ugodil ter odločbo odpravil in v odpravljenem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V tem delu odločitve še ni, zato tožnica pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe, ne glede na razloge, iz katerih je bila odločba odpravljena, ne izkazuje. Čim pa ni pravnega interesa za tožbo, mora sodišče tožbo zavreči.
V preostalem delu izpodbijane odločbe gre le še za DDV po računih, izdanih tožniku s strani povezane osebe. Prvostopenjski organ je v postopku nadzora te račune obravnaval ter ugotovil, da so fiktivni, oziroma da gre za račune, po katerih gradbene storitve niso bile opravljene oziroma nabavljeno blago in material ni bil dobavljen. Zato je utemeljeno zaključil, da tožnica ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po določbah 62. in 63. člena ZDDV-1.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje
ZP-1 v prvem in drugem odstavku 44. člena določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe, ne pa, kot meni tožnica, zastaralnih rokov za izvršitev izrečene sankcije. V tem se ureditev v ZP-1 razlikuje od ureditve po prej veljavnem ZP. Rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe se glede na četrti odstavek 44. člena ZP-1 presoja na podlagi 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2. V četrtem odstavku 44. člena ZP-1 je namreč določeno, da globe, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka ni dopustno izvrševati po poteku rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pa so določbe ZDavP-2, ki urejajo zastaranje davčnih obveznosti in ki, ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev točka 11, 11/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnik do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložil vseh dokumentov in materialov, ki bil jih moral predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega, in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se tožnikova vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
DDV - zahtevek za vračilo presežka DDV - zavrnitev zahtevka - gradnja hiš - prodaja nepremičnin - povezane osebe - objektivne okoliščine - subjektivni element
Objektivne okoliščine, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika, so pojasnjene na način, da je mogoče na njihovi podlagi sklepati, da tožnik v teh transakcijah ni bil dobroveren. Edini cilj obravnavanega načina poslovanja med navedenimi (povezanimi) osebami je bil pridobiti likvidnostna sredstva oz. pridobiti davčno ugodnost (odbitek DDV), ob hkratnem vedenju, da v tej transakciji ne bo plačan izstopni DDV, zaradi likvidnostnih težav prodajalca, ki je DDV obračunal, ne pa tudi plačal.
Računa ne vsebujeta obveznih podatkov, ki jih zahteva zakon. Gre za obvezne sestavine na računu, ki so potrebni za identifikacijo vrste in obsega opravljenih storitev in je zaradi tako nepopolnega računa posledično tudi onemogočen nadzor davčnega organa nad pravilnostjo pobiranja davka. Da je identifikacija vsebine in obsega opravljenih storitev obvezna sestavina računov in relevanten podatek, izhaja tudi iz sodne prakse SEU glede uveljavljanja pravice do odbitka DDV.
EZ-1 člen 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 9, 16.
dodelitev podpore električni energiji - sprememba upravljavca proizvodne naprave - singularni pravni naslednik - pretežno nova proizvodna naprava
Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1, po katerem se odločba odpravi, razveljavi ali spremeni, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je do nje upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju.
Materialni predpis prenosljivosti pravice do podpore ne določa, ker gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, pogodbeni prenos pravice do podpore pa tudi ni mogoč. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva pa se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba (EU) 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 člen 23, 23/4.
Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela Zakona o izvajanju carinskih predpisov v evropski skupnosti v členih 68 do 76 ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd. Namen teh ukrepov je preprečevanje ponarejanja in piratstva.
Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
DDV - odbitek DDV - pravica do odbitka DDV - oddajanje plovil v najem - opravljanje poslovne dejavnosti
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v obravnavanem primeru možna samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke a) 66. člena ZDDV-1. Pri tem je potrebno upoštevati tudi restriktivno razlago te določbe. V predmetni zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da se sporni plovili dejansko nista uporabljali za opravljanje poslovne dejavnosti dajanja plovil v najem. Zato je odločitev, s katero tožniku ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV od nabave spornih plovil in posledično naložena obveznost plačila DDV, pravilna in zakonita.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - DDV - davčni zavezanec - dokončnost odločbe
Skladno s 4. točko 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, ki ga je pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil, vprašanje, koliko je znašal dohodek od dejavnosti v letu 2004. Prvostopenjski organ je z odločbo z dne 28. 8. 2013, ki se nanaša na davek od dohodka iz dejavnosti za leto 2004, ugotovil davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti v višini 47.694,41 EUR, ta znesek pa je nato upošteval pri novi odločbi o odmeri dohodnine za leto 2004. Prvostopenjski organ je tako ravnal pravilno, ko je v postopku obnove odpravil prvotno odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 in izdal izpodbijano odločbo.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršiti je mogoče le pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Iz listin predloženega spisa izhaja, da je plačilni nalog opremljen s klavzulo izvršljivosti, ki je podpisana in opremljena s štampiljko.
Zoper utemeljenost samega izvršilnega naslova, to je v konkretnem primeru plačilnega naloga, je možno pravno varstvo z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, ki se vloži pri prekrškovnem organu, na kar je bil tožnik tudi opozorjen v plačilnem nalogu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4, 50, 50/1. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnica do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se njena vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - davčna osnova - register nepremičnin
Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - metoda cenitve - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - posojilna pogodba - dokazno breme
Popis pologov gotovine v obdobju od 18. 2. 2008 do 30. 11. 2011, ki ga je tožnica predložila v davčnem postopku, plačila kupnine za sporno nepremičnino ne izkazuje. Tožničini pripisi, da gre pri posameznih zneskih za plačilo kupnine, ne predstavljajo dokaza, temveč zgolj njeno trditev. Tega tudi ne dokazuje izjava kupca, ki jo je tožnica predložila v davčnem postopku. Ne gre namreč za izjavo, ki bi bila podana pred notarjem, kot se zatrjuje v tožbi. Notar je zgolj overil podpis na izjavi in s tem potrdil identiteto tistega, ki je izjavo napisal. Ni pa s tem potrdil, da je izjava resnična. Izjava tudi ni podkrepljena z nobenim listinskim dokazom, npr. s potrdilom prodajalca, da je prejel posamezne obroke kupnine, kot je sicer izrecno predvideno v prodajni pogodbi. Zato davčni organ ni ravnal samovoljno, ko je ugotovil, da ustreznih dokazov o plačilu kupnine ni ter da vse navedene okoliščine kažejo na obstoj terjatev tožnice do kupca.
Izročitev gotovine tožnici ni izkazana z nobeno listino. Sodišče zato sledi stališču davčnih organov, da predlagano zaslišanje kupca in „navzkrižna kontrola“ pri njem kot dokaz, da je do izročitve gotovine dejansko prišlo, ne zadošča in je zato dokazni predlog v tej zvezi že prvostopni organ utemeljeno (in obrazloženo) zavrnil. Sodišče pa tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje izvedenca finančne stroke, ki ga tožeča stranka prvič, pa še to povsem neobrazloženo, predlaga v tožbi.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi zoper sklep o davčni izvršbi izpodbija izvršilni naslov, to je odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, kar pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Davčni organ s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo med drugim, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
ZUstS člen 43, 44, 48. ZDavP-2 člen 279, 279/1, 279/1-6.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitev ničnosti odmerne odločbe - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ZMVN v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Odločitev, ki jo Ustavno sodišče sprejme na podlagi 48. člena ZUstS, ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena ZUstS učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z izrednimi pravnimi sredstvi se torej po določbah ZUstS, ki so glede omenjenega vprašanja specialna v razmerju do ZUP oziroma ZDavP-2, v pravnomočno rešene zadeve ne more posegati.
ZDoh-2 člen 15, 47, 47/4, 70. ZDavP-2 člen 304. ZUP člen 113.
davek od dohodkov iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - podpora za promocijo vina - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - priglasitev - stroški postopka
V konkretnem primeru gre za obvezno priglasitev iz 47. člena ZDoh-2, ki je bila opravljena zato, ker naj bi skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presegel 7.500,00 EUR. Pri ugotavljanju skupnega dohodka so bili tudi po presoji sodišča upravičeno upoštevani zneski, ki jih je tožnik pridobil iz naslova podpore za promocijo vina.
Priglasitev, ki jo je vložil tožnik, je sicer res obvezna, kar pa ne spreminja dejstva, da se postopek začne na podlagi vloge zavezanca za davek in ne po uradni dolžnosti. Tega tudi ne spreminja obvestilo, ki ga je tožniku poslal davčni organ. Obveščanje oziroma poziv k priglasitvi s strani davčnega organa namreč z zakonom ni predviden kot akt, s katerim se uvede postopek. Predstavlja le opozorilo zavezancu, medtem ko se postopek, to je določitev načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v skladu z določbami 304. člena ZDavP-2 začne s priglasitvijo in torej na vlogo stranke. Zato je v izreku izpodbijane odločbe pravilno odločeno, da tožnik kot stranka, ki je vložila zahtevo, trpi svoje stroške, ki jih ima v postopku.
ZDavP-2 člen 173, 173/1, 174, 174/2. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve - obrazložitev odločbe
Po drugem odstavku 174. členu ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
Izpodbijani sklep v obrazložitvi ne vsebuje nobenih ugotovitev glede obstoja in višine tožnikovega dolga do dolžnika, zato ga v tem delu ni mogoče preizkusiti.