ZICPES člen 68 do 78. Uredba(EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4.
Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela ZICPES ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd... Namen teh ukrepov carinskih organov je preprečevanje ponarejanja in piratstva. Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - davčna osnova - ugovori glede izvršilnega postopka
V primeru, ko se nepremičnina proda na javni dražbi, nastane davčna obveznost za davek na promet nepremičnin s pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnine kupcu; davčno osnovo pa predstavlja dosežena prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno. Pravilnost vodenja izvršilnega postopka se v postopku odmere davka na promet nepremičnin ne obravnava in zato s tem povezani tožbeni ugovori za odločitev niso pravno pomembni.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 21. ZGD-1 člen 54. ZUS-1 člen 38.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - odvetnik - uporaba SRS - prihodki - DDV - upravni spor - odgovor na tožbo
Odgovor na tožbo v upravnem sporu zakonsko ni urejen enako kot v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 neobrazloženost odgovora na tožbo nima enakih posledic kot v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela za priznana.
Odločitev davčnega organa, da stroškov po določenih računih ne prizna, je utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21. Iz listin, na podlagi katerih so bili evidentirani, bi morala biti razvidna obseg in vsebina poslovnega dogodka, torej katere storitve so bile opravljene, koliko časa je bilo za to porabljenega in kdo je storitve opravil. Uporaba računovodskih standardov je predpisana z ZGD-1 (glej 54. člen) in torej ne glede na določbe ZOdvT velja tudi za tožnika.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zapisniško ugotovljene nepravilnosti pri pripoznavanju prihodkov, za odločitev niso pomembni. Davčni organ je v korist stranke v dvomu upošteval prihodke, kot izhajajo iz izkaza poslovnega izida. Tožnik, ki v tožbi ne zatrjuje, da bi bili njegovi prihodki v inšpiciranem obdobju v resnici nižji in posledično nižja tudi davčna osnova, v tem postopku zato nima interesa izpodbijati odločitve organa, ki ne vpliva na višino davčne osnove. Zato se sodišče do ugovorov v zvezi s prihodki ne opredeljuje.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79, 79/1.
DDV - odmera DDV - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - CMR - pomanjkljivi podatki
Na podlagi točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV, z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico. V predmetnem davčnem postopku predloženi tovorni listi – CMR v zvezi s spornimi dobavami blaga iz Republike Slovenije v Italijo, ne vsebujejo vseh obveznih podatkov in so pomanjkljivi. Tožnik zaradi pomanjkljivo izpolnjenih tovornih listov – CMR za predmetne dobave ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoje iz točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin - načelo zakonitosti
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo U-I-125/14-17 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave.
davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč - davčna osnova - vrednost ob odsvojitvi - posplošena tržna vrednost - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Z izpodbijano odločbo je bil tožnici odmerjen in v plačilo naložen davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Tretji odstavek 137. člena ZUJF, na podlagi katerega je bila ugotovljena vrednost zemljišča ob odsvojitvi, je Ustavno sodišče kot neskladen z Ustavo razveljavilo, ker se pri določanju vrednosti zemljišča ob odsvojitvi sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Razveljavljeni del 137. člena ZUJF se po navedenem v nepravnomočnih zadevah ne uporabi, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ne predstavlja pravne podlage za ugotavljanje vrednosti zemljišča ob odsvojitvi.
Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 člen 2, 2-7, 2-8. Priloga 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 člen 2, 3, 4. 6. dokument : UL0010967.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetnih investicij podjetij - velikost podjetja - podatki za dokazovanje velikosti podjetja - računovodski izkazi povezanih podjetij
V konkretnem primeru je sporna dopolnitev vloge po drugem pozivu, s katerim je bila tožnica pozvana, da izkaže zatrjevano velikost podjetja (kot srednje velikega). Velikost podjetja je bistvena za odločitev, saj je od nje odvisna intenzivnost pomoči, to je znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov, različni pa so tudi razpisni pogoji. Tožnica računovodskih izkazov povezanih podjetij nedvomno ni predložila, kar pomeni, da podatki niso bili izkazani na predpisan način. Iz spisov tudi ne sledi, da tožnica ne bi mogla pridobiti ustreznih podatkov o povezanih družbah, kot sedaj smiselno in obenem neizkazano uveljavlja v tožbi. Zato njeno sklicevanje na možnost, da namesto zahtevanih dokazil poda uradno izjavo glede na pogoje razpisa ne vzdrži pravne presoje.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Ker je z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine 193. člen ZUJF prenehal veljati 1. januarja 2014, je Ustavno sodišče o ustavnosti zakona odločilo na podlagi 47. člena ZUstS. Takšna odločba ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi. V obravnavani zadevi to pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti. Davek je bil torej tožnici odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe.
Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ustavitev postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka zaradi javnega interesa
Iz določb javnega razpisa sledi, da se v predmetnem postopku uporablja postopek, določen z ZVO-1 in ZUP, kolikor ZVO-1 ne določa drugače. Iz določb ZVO-1 ne izhaja, da bi vseboval določbe glede (fikcije) umika vloge. To tudi ne izhaja iz določb 135. člena ZUP, ki je naveden kot podlaga za izdajo izpodbijanega akta. Po presoji sodišča zato organ prve stopnje ni ravnal pravilno, ko je na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP izdal izpodbijani sklep, s katerim je po uradni dolžnosti ustavil postopek dodelitve pravice do nepovratne finančne pomoči.
ZJF 106c – 106l. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja prednostnih sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje tehnološko razvojnih projektov - sklep o zavrnitvi vloge - presoja strokovne ocene komisije
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in v upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
EZ-1 člen 372, 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 7, 11, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore vse do izdaje izpodbijane odločbe oz. njenega prejema ni pridobil še nobenih upravičenj do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore z dnem 30. 4. 2014 (1. 5. 2014 je bil datum prodaje oz. prevzema proizvodne naprave) razveljavljena, zaradi spremenjenih okoliščin po tretjem odstavku 374. člena EZ-1. Tožnik je na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik predmetne proizvodne naprave oz. njen upravljavec, ki je torej že bila vključena v podporno shemo. Tožnik pa je pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka v upravnem postopku za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo.
EZ-1 člen 372. ZUP člen 6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 5, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
V konkretnem primeru je tožena stranka ravnala v skladu s 6. členom ZUP, ki v prvem odstavku določa, da upravni organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, veljavnih v času odločanja.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31, 35, 36.
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in v upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4.
Postopek za uničenje blaga implicira, da mora deklarant ali imetnik blaga sporočiti svoje morebitno nasprotovanje o uničenju. V obravnavani zadevi je bila podlaga za začetek postopka odločba o začasnem zadržanju blaga. Tožena stranka je izdala na zahtevo pooblaščenca imetnika pravice sklep v zadevi varstva pravic intelektualne lastnine in odločila, da se zavrne zahteva tožnika za uničenje blaga zadržanega na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga.
EZ-1 člen 372, 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore vse do izdaje izpodbijane odločbe še ni pridobil nobenih pravic do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore, po izvedeni prodaji obravnavane proizvodne naprave, razveljavljena v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1. Tožnik je šele na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik predmetne proizvodne naprave, ki je že bila vključena v podporno shemo. Z njenim nakupom je tožnik pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo.
ZJF člen 219, 219/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 220, 220/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na javni razpis - formalna pomanjkljivost vloge - zavrženje vloge
Tožnik na ovojnici ni navedel področja razpisa, na katerega se z vlogo prijavlja. Iz točke 10 javnega razpisa pa jasno izhaja, da vloge, ki bodo označene nepravilno, ne bodo upravičene do kandidiranja in bodo zavržene.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - vračilo davka - status zavarovanca - zavarovalna podlaga
Statusa zavarovancev in zavarovalnih podlag davčni organ ne more ugotavljati ali določati oziroma spreminjati, ampak je na status, ki izhaja iz matične evidence, vezan.
javni razpis - finančne spodbude za vgradnjo stavbnega pohištva - razpisni pogoji - datum izvedbe naložbe
Upoštevaje določbe Javnega razpisa datuma rešitve kasnejših reklamacij in ugotovljenih napak ni mogoče šteti kot datuma zaključka investicije. Sodišče pri tem dodaja, da je namen Javnega poziva v tem, da se bodoče vlagatelje z nepovratnimi finančnimi spodbudami spodbudi k temu, da se odločijo za nove ekološke naložbe, za kar pa ne gre v primeru tožeče stranke, ki se je za predmetno investicijo odločila že več kot mesec dni pred objavo Javnega razpisa in jo tudi izvedla pred njegovo objavo.