davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter glede na določbo 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2 res ni obdavčen, saj se v obdavčitev zajema le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega lastnika, in ki je bil solastniku izplačan. Vendar pa je iz zakonskega besedila mogoče razbrati tudi, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari, ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah ni prišlo. Razdelilo se je premoženje in ne posamezna nepremičnina z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Posledično gre za prenos lastninske pravice iz 1. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki je obdavčen, in ne iz 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, na katerem vztraja tožeča stranka.
DDV - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - družba z neomejeno odgovornostjo - zastaranje
Po določbah desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, veljavnih ob izbrisu, so zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena in torej tudi zahtevki za plačilo obveznosti izbrisane družbe od osebno odgovornih družbenikov (iz 1. točke prvega odstavka tega člena) zastarali v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Postopek izbrisa brez likvidacije je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 424. člena ZFPPIPP dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 3. člena ZSReg je subjekt vpisa v sodni register tudi družba z neomejeno odgovornostjo.
Družbenikom je bila dne 12. 3. 2010 izdana ter istega oziroma naslednjega meseca vročena odmerna odločba in s tem, z ozirom na sklep o izbrisu (z dne 16. 12. 2009), nedvomno uveljavljena znotraj predpisanega enoletnega roka. Z akti, izdanimi v letu 2013, na katere se sklicuje tožba, so se le ponovila nekatera dejanja znotraj postopka nadzora in kot takšna na (po)tek zastaralnega roka nimajo vpliva. Po ustaljeni upravnosodni praksi je namreč odmera opravljena z izdajo in vročitvijo izvršljive odločbe, kar pomeni, da zadostuje, da je bila odmerna odločba izdana in vročena stranki pred potekom zastaralnega roka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - rubež denarnih sredstev
Ker tožnik v predpisanem roku davčnega dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in DDV ni pravočasno poravnal, je prvostopenjski organ v skladu s prvim odstavkom 143. člena ZDavP-2 izdal sklep o davčni izvršbi.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačen prenos - prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka ter glede na določbe 5. alinee tretjega odstavka 3. člena, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2, res ni obdavčen. Vendar pa je že iz zakonskega besedila mogoče razbrati, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari (nepremičnine), ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin, in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah, sploh ni prišlo. Razdelilo se je premoženje, in to z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. To pa pripelje do situacije, da se zamenja ena nepremičnina za drugo nepremičnino in s tem do prenosa lastninske pravice iz 1. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki je obdavčen.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačen prenos - prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka ter glede na določbe 5. alinee tretjega odstavka 3. člena, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2, res ni obdavčen. Vendar pa je že iz zakonskega besedila mogoče razbrati, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari (nepremičnine), ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin, in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah, sploh ni prišlo. Razdelilo se je premoženje, in to z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. To pa pripelje do situacije, da se zamenja ena nepremičnina za drugo nepremičnino in s tem do prenosa lastninske pravice iz 1. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki je obdavčen.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - rok za uveljavljanje davčne olajšave
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. Tožnik pa je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odmerno odločbo in glede na citirana zakonska določila prepozno.
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javno pravnih stvareh, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene oz. vrednotenja projekta tožeče stranke glede na pogoje in kriterije, ki so bili določeni v javnem razpisu. Navedeni morajo biti torej konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka oziroma njena strokovna komisija ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - davčna olajšava - posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi, katero bi moral vložiti za leto 2009 najkasneje do 30. 6. 2010. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost.
ZJF člen 106 f, 106 f/2. Tretji javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite, v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti Maribor s širšo okolico točka 1.4.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - upravičenci do sredstev - neporavnane davčne obveznosti
ZJF, na katerem med drugim temeljijo določbe Javnega razpisa, v določbi drugega odstavka 106.f člena določa, da zahteve in merila za dodelitev sredstev subvencij iz državnega oziroma občinskega proračuna določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe. Upoštevaje navedeno ureditev, je določba 1.4.1. točke Javnega razpisa, ki je omejila možnost pridobitve sredstev za prijavitelje, ki so udeleženi v družbah javno, objavljenih na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, skladna z določbami ZJF.
davčna izvršba - prisilna izterjava neplačane globe - zastaranje pravice do izterjave
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
Tožnik stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljal v predpisanih rokih, zato prvostopni organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati. Gre namreč za prekluzivne roke, v tem primeru pa ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčne ugodnosti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zastaranja
Za izdajo izpodbijanega sklepa obstoja veljavni izvršilni naslov, to je odločba, ki je potrjena s potrdilom o izvršljivosti in pravnomočnosti. Izpodbijani sklep o izvršbi ima vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, med drugim tudi izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti ima značaj potrdila po določbah ZUP, zato se dejstva, ki so v njih potrjena, štejejo za dokazana. Če tožnik temu nasprotuje, lahko izpodbijana potrdilo pri organu, ki ga je izdal, ne pa v postopku prisilne izterjave.
V zvezi z zastaranjem se uporabljajo določbe OZ. člena ZDavP-2. V obravnavani zadevi je bila odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, izdana 10. 4. 2008, izvršljiva in pravnomočna pa je postala 25. 11. 2008. Tako je bil izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2016 izdan (in tožniku vročen) znotraj desetletnega zastaralnega roka.
Pogoji javnega razpisa so bili določeni za vse prijavitelje enako, zato ni bilo kršeno načelo enake obravnave vseh vlagateljev, kot tudi ne načelo zakonitosti. Z Javnim razpisom so bili jasno določeni pogoji za sofinanciranje, zato so neutemeljeni tudi ugovori tožeče stranke, da pomeni izpodbijana odločitev kršitev načela sorazmernosti oziroma proporcionalnosti. V postopku tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka. Neutemeljeno je namreč sklicevanje tožeče stranke, da bi jo morala tožena stranka v postopku pozvati, v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP (da bi vlogo popravila v zvezi z neupravičenimi stroški) ter da bi na ta način postopala v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Določba 67. člena ZUP se namreč nanaša na nepopolne vloge. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu uveljavljala stroške, ki jih ne bi smela uveljavljati. Iz drugega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa celo izhaja, da prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati: - višine zaprošenih sredstev, - tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, - tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivati na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.
Izterjujejo se neplačani prispevki za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika, kar pomeni, da gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3. ZDoh-2 člen 48. ZUP člen 237.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost - davčni inšpekcijski nadzor - odvetnik - stroški vzdrževanja - rok za predložitev dokumentacije - zapisnik - pripombe na zapisnik - kršitev pravil postopka
Prejem poziva za predložitev dokumentacije z dne 7. 2. 2014, ki mu je bil poslan na elektronski naslov, tožnik v tožbi in na naroku zanika. Vročitve poziva v skladu z določbami ZDavP-2 oziroma ZUP (tj. v varen elektronski predal oziroma v fizični obliki) in s tem prejema pisanja s strani tožnika ne izkazujejo listine, ki so v spisih, kar pomeni, da obstaja najmanj dvom o vročitvi poziva in zato očitana nepredložitev zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na inšpicirana obdobja od leta 2009 do 2011, ne more biti v škodo tožniku.
Rok za predložitev dokumentacije, naveden v sklepu, je bil napačen. Napačen ni bil le v letnici (2013 namesto 2014), kar je očitna napaka in jo je za takšno štel tudi tožnik, temveč tudi v mesecu (4. namesto 2.), kar pa ni več očitno in je zato tudi po presoji sodišča tožnik v ostalem, to je glede dneva in meseca, določenega za predložitev dokumentacije, upravičeno upošteval podatke iz sklepa ter v tem roku predložil zahtevane listine.
Prvostopenjski davčni organ je ravnal nepravilno, ko ni obravnaval pripomb na zapisnik z dne 8. 4. 2014, in to iz razloga, ker tožnik ni njihove vsebine uveljavljal še pred izdajo zapisnika. Pripombe na zapisnik z dne 8. 4. 2014 je namreč tožnik nedvomno vložil znotraj postavljenega 20-dnevnega roka in s tem pravočasno, nanašajo pa se tako na inšpicirano leto 2012, za katero ponovno predloži zahtevane listine, kot tudi (preko priložene preglednice) na preostala obravnavana davčna obdobja. Zato bi prvostopenjski davčni organ glede na opisane nepravilnosti pri vročanju (poziva in sklepa), ki jih je mogoče pripisati zgolj ravnanju davčnega organa in ne tožnika, moral upoštevati kot dopustne tako predloženo dokumentacijo za leto 2012 kot tudi pripombe, jih presoditi ter šele na tej podlagi izdati odločbo.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški dela - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava, uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - davčne ugodnosti - posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante
Tožnik stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljal v predpisanih rokih, zato prvostopni organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati. Gre namreč za prekluzivne roke, v tem primeru pa ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčne ugodnosti.
Tožnik ugovora zoper informativni izračun dohodnine ni vložil, to olajšavo je uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, torej prepozno. Zato olajšave ni mogoče upoštevati. Gre namreč za prekluzivni rok, v primeru katerega ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčno ugodnost.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije v skladu z zakonom. To pomeni, da tožeča stranka glede na kratko predstavitev vlagatelja, v katerem navaja, da je zasebno podjetje s podeljeno koncesijo za opravljanje reševalne službe nenujnih medicinskih prevozov - prevozov bolnikov, v bistvu opravlja drugo zdravstveno dejavnost, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev iz razloga opravljanja te dejavnosti.