DDV - odbitek vstopnega DDV - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru je odločilno, ali je bila storitev tožniku opravljena. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje - dokazno breme
V predmetni zadevi gre za ponovni postopek po sodbi tega sodišča I U 48/2013-10, s katero je prvostopenjskemu organu naložilo rešitev vprašanja, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Sodišče v tem postopku, drugače kot v prvem sojenju, ugotavlja, da navedeno vprašanje ni predhodno v smislu določbe 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje dokazanosti pogoja za dosego davčne oprostitve in ne za vprašanje, brez rešitve katerega odmera davčne obveznosti ne bi bila mogoča. Ker gre za dejstvo, ki ga kot podlago za davčno oprostitev navaja tožeča stranka, je breme dokazovanja na tožnici.
davčna izvršba - poroštvo - povezane osebe - prenos poslovanja brez statusnega preoblikovanja - izogibanje plačilu davka
Poroštvo je institut, ki ima s strani davčnega organa na davčnega zavezanca predvsem preventivni učinek. Poglavitni namen tega instituta je omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo premoženja prenosom dejavnosti. Zakonodajalec poizkuša pri tem poudariti, da se v primeru, ko se obveznosti ne poravnavajo v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, zoper davčnega zavezanca uvede postopek davčne izvršbe. Če torej pride do zlorabe namena pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti, je z institutom poroštva potrebno omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davščin na način kot to predvideva 148. člen ZDavP-2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev določb postopka
Iz tožnikove vloge in razpisnega obrazca 1 ni jasno razvidno, za kakšne vrste investicije v predmetni zadevi dejansko gre: ali za novogradnje ali za rekonstrukcijo-vzdrževalna dela. Tako je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno, kar pa bi lahko vplivalo tudi na pravilno vrednotenje tožnikove vloge. Tako bi po presoji sodišča toženka morala v predmetnem postopku tožnika pozvati, da naj svojo vlogo dopolni oziroma dodatno pojasni dejansko stanje tudi v tem pogledu, česar pa toženka ni storila. Če je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, mora organ stranko pozvati, da vlogo dopolni ter mora postopati v skladu z določbo 67. člena ZUP.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - gotovina - posojila sorodnikov - dokazovanje - zaslišanje prič - načelo proste presoje dokazov
Ustreznih in verodostojnih dokazov ne morejo nadomestiti posplošene navedbe o povezanosti in solidarnosti med družinskimi člani niti pavšalna očetova izjava, sploh glede na višino gotovine, ki naj bi jo tožnik od sorodnikov dobil (preko 10.000 EUR). Predvsem pa pomanjkanje konkretnih podatkov pri sodišču vzbuja dvom v resničnost tožbenih navedb glede darovane gotovine. To pomeni, da tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati obstoja gotovine v znesku, ki ga zatrjuje v tožbi. Zato je davčni organ gotovino lahko upošteval le v višini, ki jo je tožnik po presoji davčnega organa uspel dokazati.
Uredba Komisije (EU) št. 1063/2010 z dne 18. novembra 2010 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 97g, 97h.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - preferencialno poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - odgovornost špediterja - napačni ali neresnični podatki v potrdilu o poreklu blaga
Z Uredbo Komisije EU št. 1063/2010 sta 97. g člen in 97. h člen določila nova pravila pri postopku nadzora porekla blaga. Za preverjanje podatkov v državi, ki je izdala potrdilo o poreklu blaga, velja, da morajo carinski organi države članice, kadar zaprosijo pristojne organe države upravičenke za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov. Opisane zakonske določbe torej kažejo, da je bil postopek preverjanja v času spornega uvoza manj formalen, kot pa v času uvoza blaga, ki ga primeroma navaja tožeča stranka.
Sodišče meni, da se do vprašanja, ali so tajski carinski organi, ki so potrdilo o poreklu izdali, vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da so podatki neresnični, tožena stranka ni opredelila. Gre torej za dejstvo, ki doslej ni bilo ugotovljeno, kot tudi ne ali bi tajski carinski organi za to morali vedeti, torej ali so v skladu s tam veljavnimi pravili storili vse, kar bi kot pristojni uradni organi morali storiti glede preverjanja porekla blaga. Sodišče ocenjuje, da dejansko stanje v tem obsegu ni bilo v celoti ugotovljeno.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - pogoji za ustavitev davčne izvršbe - zastaranje - izvršilni naslov - sklep o potrditvi prisilne poravnave
Sodišče, glede na določbe ZDavP-2 in glede na to, da je v predmetni zadevi izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je postal izvršljiv dne 1. 7. 2005 in ne odmerna odločba davčne uprave, meni, da je zastaranje, tudi po določbah ZDavP-2 v povezavi z ZZPSL, pričelo teči z dnem izvršljivosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Ker od tega dne do dne izdaje izpodbijanega sklepa še ni poteklo 10 let, hkrati pa je tudi po 30. 6. 2005 prišlo do pretrganja teka relativnega zastaralnega roka, saj je bila za predmetne obveznosti terjana že družba A. d.o.o., od tožnika kot družbenika izbrisane družbe pa se je poplačilo obveznosti zahtevalo z obvestilom z dne 9. 3. 2010, izvršba za te obveznosti pa nato uvedla s sklepom o izvršbi z dne 10. 5. 2010 ter s sklepom 3. 1. 2013, sodišče ugotavlja, da terjatev tudi ni relativno zastarala. Navedena dejanja so namreč pretrgala tek relativnega (petletnega) zastaralnega roka.
Ker tožnik v postavljenem roku ni plačal takse, se šteje, da je tožbo umaknil. Na posledice neplačila sodne takse je bil tožnik v plačilnem nalogu opozorjen.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže tudi v primeru, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - stranka v postopku - stranski udeleženec - športno društvo
Vlogo panožne športne zveze je mogoče šteti le kot zbirno vlogo vseh športnih društev kot zainteresiranih izvajalcev letnega programa športa. Zato tožeči stranki kot športnemu društvu ni mogoče odreči položaja stranskega udeleženca.
Pri izračunu razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine je prišlo do napake, kar priznava tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Pri izračunu namreč ni bila upoštevana plačana akontacija dohodnine iz naslova plače, kar je posledično vplivalo na napačno določitev obveznosti glede doplačila dohodnine.
ZPIZ-2 člen 157, 157/1. Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev člen 3, 3/2, 5.
spodbuda za zaposlovanje mlajših delavcev - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - pogoji za vračilo dela prispevkov
Veznik ko v prvem stavku prvega odstavka 157. člena ZPIZ-2 neposredno poveže predpisano starostno mejo 26 let s pogojem prve zaposlitve za nedoločen čas, kar pomeni, da je starost 26 let predpisana kot starostna meja za sklenitev pogodbe oziroma za prvo zaposlitev za nedoločen čas in ne tudi kot (absolutna) starostna meja oziroma starost zavarovanca za uveljavljanje vračila prispevkov. S tem, ko je izpolnjen ta pogoj in ostali pogoji, med drugim pogoj, da ostanejo zavarovanci pri istem delodajalcu zaposleni najmanj dve leti, pa pridobi delodajalec pravico, da uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti njihove zaposlitve.
Uredba Sveta EGS št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 241, 236. ZDavP-2 člen 96, 99.
carina - vračilo uvoznih dajatev - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka
Sodišče ne more preizkusiti same višine obrestne mere (1,6103%), saj ni razvidno, katere elemente je pri tem carinski organ upošteval in kje je dobil podatke, niti ni pojasnjeno, zakaj je carinski organ upošteval ročnost enega leta oz. ni razvidno, na kakšnih kriterijih oz. elementih je ugotovljena uporabljena obrestna mera, ki naj bi jo za leto 2009 določala ECB. Carinski organ teh podatkov sploh ni navedel in se tudi ne nahajajo v upravnem spisu, zato sodišče višine obrestne mere ne more preizkusiti.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - pravica do zmanjševanja pozitivne davčne osnove
V primeru odmere davka od dobička iz kapitala so predmet obdavčitve dobički, doseženi z odsvojitvijo kapitala v enem koledarskemu letu, pri čemer je davčna osnova v skladu z 97. členom ZDoh-2 opredeljena kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - posli med povezanimi osebami - objektivne okoliščine - subjektivni element - zloraba sistema - DDV
Ker je DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, med drugim tudi stališče, da se prejemniki računa, ki je podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element). Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamične objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prejemnik računov vedel oz. mogel vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo, pa so v pozitivni zakonodaji nedoločene. Subjektivni element kot razlog zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV je oblika pravnega standarda, kar pomeni, da se na tej podlagi prejemniku računa lahko pripiše odgovornost za zlorabo sistema DDV že v primeru, če ta objektivno gledano ravna neskrbno glede morebitne zlorabe sistema DDV, torej neodvisno od njegovega resničnega vedenja o zlorabi sistema DDV. Kot velja za vse pravne standarde, se natančna vsebina tega standarda določi glede na konkretne okoliščine primera.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - uvrstitev vozila v tarifno številko
V predmetni zadevi je davčni organ na podlagi 3. člena, 4. člena in 6.aa člena ZDMV in na podlagi tožnikove napovedi z dne 18. 3. 2014 tožniku za motorno vozilo odmeril DMV. Pritožbeni organ je tožniku pravilno pojasnil, da je za uvrstitev izdelkov v posamezne tarifne številka KN pristojen carinski organ in da bi lahko v primeru, če bi bila uvrstitev motornega vozila v posamezno tarifno številko KN sporna, zahteval od carinskega organa pojasnilo oziroma informacijo o uvrstitvi predmetnega motornega vozila v ustrezno tarifno številko KN. Tožnik pa od pristojnega carinskega organa ni zahteval pojasnila oziroma informacije o uvrstitvi v tarifno številko KN. Davčni organ je v odmernem postopku glede na svoje zakonsko določene pristojnosti po presoji sodišča pravilno pridobil mnenje Carinske uprave RS o uvrstitvi obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN z dne 19. 3. 2014.
Davčni organ je odločil na pravni podlagi 97. ZDavP-2. Po navedeni določbi se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožniku z izvršljivo odločbo naloženo plačilo DDV, da je rok za plačilo potekel, in da tožnik tega zneska do izdaje izpodbijane odločbe tudi ni plačal. Po presoji sodišča v času izdaje izpodbijane odločbe oz. v času, ko je davčni organ odločal, je imel podlago v določbi šestega odstavka ZDavP-2 za pobotanje oz. je zahtevani DDV tožniku vrnil na način, kot to določa navedena določba ZDavP-2, tako, da se je pobotala tožnikova obveznost, ki je zapadla v plačilo 3. 5. 2014 z obstoječim dolgom oz. s tožnikovo terjatvijo do davčnega organa iz naslova presežka iz obračuna DDV-O, ki ga je tožnik zahteval z obračunom DDV-O 9. 6. 2009.
ZDDV-1 člen 33. ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 76, 77, 135.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - pridobitna dejavnost - ocena davčne osnove - davčno priznani odhodki - napoved dohodkov
Če zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo ugotovljeni prihodki in odhodki na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V zadevi ni sporno, da je tožnik preprodajal prehranska dopolnila, kar v konkretnem primeru pomeni, da davčni zavezanec prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki. V zadevi bi bilo torej treba po presoji sodišča upoštevati ne le 76. in 77. člen ZDavP-2, pač pa tudi načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti, ki jih določajo 4., 5. in 6. člen ZDavP-2 ter v kolikor se ugotovi, da so podani pogoji za oceno davčne osnove, le-to opraviti v smislu 12. člena ZDDPO-2 tako za prihodke kot tudi za odhodke.
DDV - obračun DDV - prirejeni podatki - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje s povezano osebo
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik davčnemu organu predlagal obračune DDV s prirejenimi podatki. Ti se nanašajo na poslovanje s povezano osebo, pri čemer je ugotovljeno, da je šlo za neverodostojne knjigovodske listine v smislu SRS, zaradi česar ni vodil poslovnih knjig v skladu s SRS 21 in 31. členom ZDavP-2 ter ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2.
V konkretnem primeru je bilo po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje o enaki zahtevi tožnika, za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi že (večkrat) odločeno. Kot ugotavlja sodišče tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.