Tožnik je spornega dne sodelavcu povzročil telesne poškodbe (praske oziroma odrgnine nad ustnico na desni strani obraza, dolžine 1-2 cm in širine 0,5 cm), s čimer je kršil svoje obveznosti po 37. členu ZDR-1, ta kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja po KZ-1, in sicer lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 112. člena ali grožnje po prvem odstavku 135. člena tega zakonika. Navedeno pa pomeni, da je podan odpovedni razlog po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Za utemeljenost obogatitvenega zahtevka morajo biti hkrati izpolnjeni pogoji: obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. V konkretnem primeru je še vedno obstajala pravna podlaga za izplačevanje delne invalidske pokojnine od 4. 4. 2012 v nižjem znesku (207,25 EUR) in šele od 1. 3. 2007 pravna podlaga za izplačevanje delne invalidske pokojnine v višjem znesku (275,80 EUR), zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o prehodu premoženja brez pravne podlage, kot to določa 190. člen OZ. To pa v konkretnem primeru pomeni, da ni bil izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve oziroma obogatitve, zaradi česar tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23.. ZDR-1 člen 170.
nadurno delo - pogodba o izobraževanju
Tožnik je s toženko sklenil pogodbo o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe Policist. V členih 3 - 5 te pogodbe so dogovorjene medsebojne pravice in obveznosti. Zlasti je pomemben 5. člen, v katerem je določeno, da sta pogodbeni stranki soglasni, da stroške izobraževanja predstavljajo stroški bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja ter stroški prevoza na izobraževanja in z izobraževanja. S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja po navedeni pogodbi, ni bil na službeni poti, ampak odsoten z dela, toženka pa je svoje obveznosti do tožnika po tej pogodbi izpolnila - poleg potnih stroškov mu je iz naslova odsotnosti z dela zaradi izobraževanja priznala tudi nadomestilo v višini po 8 ur dnevno.
Po stališču pritožbenega sodišča uporaba te določbe ne pride v poštev na način, da bi moral delavec zaradi neuspeha v pravdi delodajalcu povrniti višje stroške postopka, kot jih nosi sam. Odvetnik lahko to določilo uporabi v razmerju do svoje stranke - delodajalca, ni pa dopustno tega stroškovnega bremena delodajalca v pravdi prevaliti na delavca. To bi pomenilo neenakost strank (Pdp 683/2018). Zato je pritožbeno sodišče nagrado za odgovor na tožbo znižalo za neutemeljeno povišani del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00029312
URS člen 23. ZASP člen 81, 81/1, 81/2, 168. ZPP člen 212, 339, 339/2-10.
avtorske pravice - kršitev avtorskih pravic - običajni honorar - plačilo avtorskega honorarja - neizvedba glavne obravnave - izvedensko mnenje kot dokaz - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. V Cpg 11/2018 z dne 27. 9. 2018 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje opr. št. IV Pg 964/2017 z dne 16. 10. 2017 le zato, ker je bilo treba v ponovljenem postopku navesti razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka. Kršitev iz predhodnega postopka pa je bilo mogoče odpraviti brez izvedbe novih procesnih dejanj in bi bila nova glavna obravnava nesmiselna, prazna in sama sebi namen. Isti cilj je bilo mogoče doseči tudi brez nje.
Vsaka metoda, ki je ekonomsko preverljiva in logična, je dopustna za ugotavljanje običajnega honorarja. Z upoštevanjem količine prodanih pijač je izvedenec zagotovil prav to, kar trdi tožeča stranka, to je, da nadomestilo z večanjem količin proporcionalno raste. Sodišče kot zaključno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot podlago svoje odločitve upoštevalo metodo izvedenca, ki je kot izhodišče za ugotovitev izračuna običajnega honorarja, upošteval prav dogovor, ki sta ga strani dosegli v preteklosti za odkup avtorskih pravic za Hrvaško, BiH in Makedonijo in ga je korigiral glede na prodane količine.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane.
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - ugotovitev lastninske pravice - dajatveni zahtevek - registracija motornega vozila - pogoji za registracijo - prikolica
Zahtevek, s katerim se tožencu nalaga neko ravnanje v upravnem postopku, ni utemeljen, za naložitev takšne obveznosti namreč ni nobene pravne podlage, pa tudi ne potrebe. Lastnik vozila ga lahko v skladu s 30. členom ZMV-1 registrira (na svoje ime), če poda ustrezno vlogo in izpolnjuje ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1 brez sodelovanja bivšega lastnika vozila in za to ne rabi nobene sodne intervencije.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 49, 49/1, 93. OZ člen 350, 364.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost kupca - dobroverni lastniški posestnik - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zemljiškoknjižna ureditev - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do posesti - sklepčnost tožbe
Načeloma velja, da je dobroverni lastniški posestnik le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, kar pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini na podlagi kupoprodajne pogodbe pomeni, da se je kupec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine. Pa vendar to ne velja za vse primere. Če je kupec vedel, da je za prenos lastninske pravice potreben vpis v zemljiško knjigo, prodajalec pa mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila in zato v zemljiško knjigo ni bila vpisana lastninska pravica na kupca, to dejstvo še ne pomeni, da kupec ni (bil) dobroveren. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Kupec ima zoper prodajalca na podlagi obligacijskega razmerja izpolnitveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, vendar za uveljavljanje te terjatve velja desetletni zastaralni rok iz 350. člena OZ. V primeru, če je ta terjatev zastarala, ostaja kupcu edina možnost, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Če mu te pravice ne bi priznali, bi nastal hibridni pravni položaj. Prodajalec kot zemljiškoknjižni lastnik, ne bi uspel z vindikacijskim zahtevkom zoper kupca, ker bi kupec lahko odklonil izročitev nepremičnine na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, ki mu daje pravico do posesti (glej 93. SPZ). S tem bi kupec ohranil posest nepremičnine, ne bi pa imel lastninske pravice na nepremičnini, prodajalec, ki pa bi ohranil lastninsko pravico, ne bi pa imel pravice do posesti.
Vedenje tožnika, da ni pridobil lastninske pravice na nepremičninah, ker mu prvo toženka ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila oziroma ker lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, ne izključuje utemeljenosti njegovega pravovarstvenega zahtevka, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029475
ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 343, 343/3. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 112, 112/4.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - obvezne sestavine pritožbe - popolna pritožba - pritožbeni razlogi - najem neprofitnega stanovanja - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja
(Neizpodbijano) dejstvo, da toženka ni plačevala najemnine in obratovalnih stroškov, v skladu s 4. točko prvega odstavka 103. člena SZ-1 predstavlja krivdni odpovedni razlog. Ker toženka tudi po prejemu opomina ni v zakonskem roku plačala dolgovanega, da bi ravnala po 104. členu SZ-1 pa tudi ni dokazala, je materialnopravno pravilna odločitev o odpovedi najemne pogodbe in posledično o dolžnosti, izseliti se iz stanovanja. Odločitev o roku, v katerem se mora toženka izseliti, ima podlago v četrtem odstavku 112. člena ZPP.
Delavec se je sicer poslužil nevarne prakse, a je ravnal v ekonomskem interesu toženke (opravljanje dela za toženko, doseganje norme in manjšega izmeta) in ob toženkinem dopuščanju, toleriranju te nevarne prakse ter njenem neustreznem nadzoru. Po presoji pritožbenega sodišča je poškodovančev prispevek le 20 % in je toženka za nastalo škodo odgovorna v višini 80 %. Za varnost delavcev so odgovorni vsi udeleženci delovnega procesa, to je sami delavci in delodajalci, zato je bilo treba v konkretnem primeru, ko so podane relevantne kršitve delavca in delodajalke, ki so povzročile delovno nezgodo, opraviti presojo in tehtanje teh okoliščin na strani delavca in na strani delodajalke. Prispevek delavca je upoštevaje jasno, logično in razumno prepoved podan in ni podlage za njegovo zmanjšanje pod 20 %.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029525
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6. SPZ člen 128, 128/1. OZ člen 427.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - odgovornost zastavitelja - prevzem dolga - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - vsebina odgovora - pravica upnika do izjave v postopku
Dolžnica je zastaviteljica. Za izpolnitev obveznosti (vsakokratnega) dolžnika iz (kreditne) pogodbe jamči z vrednostjo zastavljenega premoženja. Zato v tem postopku ni pomembno dejstvo, ali je do prevzema dolga prišlo ali ne. Važno je le, da je upnik upošteval plačila, ki jih je tretji opravil.
Upnik je na v večjem delu neutemeljen dolžničin ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril, zato mu na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ gredo stroški odgovora na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžničin ugovor pravico odgovoriti. Četudi bi držala ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v odgovoru na ugovor res navajal le pravna stališča (pa ne), to ne pomeni, da ni upravičen zahtevati vračila stroškov, ki jih je imel z odgovorom na v večjem delu neutemeljen ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030097
OZ člen 131, 179, 183, 187, 190.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - gradbena dela - plazenje tal - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost investitorja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe - duševne bolečine - vzročna zveza - deljena odgovornost - višina škode - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - neupravičena pridobitev
Izvedenec je podal mnenje, da je bila novogradnja tožencev zaradi neustreznega odvodnjavanja gradbišča odločilen dejavnik, ki je povzročil plazenje. Odločilen dejavnik in s tem edini pravno relevanten vzrok za plaz in nastalo škodo je torej izviral iz sfere tožencev oziroma njune gradnje, zaradi česar o deljeni vzročnosti ni mogoče govoriti.
Že okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe v skladu s 183. členom OZ pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo. Dodatno konkretizirane posledice, ki jih kršitev povzroči, lahko vplivajo le na višino odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031034
KZ člen 20, 20/2, 206, 206/1. URS člen 27, 30. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 87, 88.
odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopka
Nedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030884
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 131. ZPP člen 108, 335.
obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - dopolnitev nepopolne pritožbe - objava člankov - članek v medijih - vsebina izjave - pravica do svobode izražanja - fizična oseba - relativno javna oseba - poseg v osebnostno pravico - obstoj verjetnosti terjatve - protipraven poseg
Vse vloge tudi pritožbe morajo biti podpisane, vendar se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Sodišča so pri svojem odločanju vezana na ustavo in zakon. Vendar pri svojem odločanju upoštevajo tudi vire, ki sicer nimajo formalne pravne moči, a so strokovno prepričljivi (relevantni), kar prvenstveno velja za pravno teorijo in sodno prakso. In prav delitev fizičnih oseb, ki jo v zvezi s presojo posegov v njihove osebnostne pravice (pravico do zasebnosti), upravičeno izpostavlja sodišče prve stopnje, se je izoblikovala v pravni teoriji in praksi (temelji pa na podmeni, da imajo osebe, ki se na tak ali drugačen način v javnosti bolj izpostavljajo, tudi manjše upravičeno pričakovanje zasebnosti). „Javnost“ delovanja je v vsakem obravnavanem primeru ključna pri tehtanju pravice do svobode izražanja (pravice medijev, da poročajo) na eni in posameznikove pravice do zasebnosti na drugi strani, oziroma pri presoji, ali je prišlo do protipravnega posega (ali ne). Ker so torej določene skupine oseb (zaradi svojega delovanja) bolj podvržene interesu (nadzoru) javnosti in v tem oziru v različnem položaju, ni moč slediti niti (posplošenemu) pritožbenemu sklicevanju na 14. člen Ustave RS.
Dejstvo, da pomeni članstvo v stranki uresničevanje posameznikove (ustavne) pravice do združevanja in politične participacije, ne izključuje okoliščine, da postane takšna oseba zaradi svojega zavestnega izpostavljanja javnosti tudi predmet (javnega) interesa, kar se posledično odraža v (objektivno) manjšem pričakovanju zasebnosti.
V trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasno odredbo ni moč na ravni potrebne verjetnosti narediti zaključka o nedovoljenem posegu v tožnikovo zasebnost (osebnostne pravice) oziroma o objavi nepreverjenih informacij ali trditev, ki bi bile podane na žaljiv način (z namenom zaničevanja).
dodatni sklep o dedovanju - novo najdeno premoženje
Pritožbeni predlog pritožnice, naj novo najdeno premoženje deduje njen sin, na katerega je prenesla svoje premoženje, ni utemeljen. Civilnopravna razmerja med pritožnico in njenim sinom niso relevantna za predmetni zapuščinski postopek. Sin pritožnice namreč ni dedič po pokojnem in tako po njem ne more dedovati, sama pa lahko z zapuščino prosto razpolaga.
ZST-1 člen 11, 12a. ZUPJS člen 17, 19. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6a.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja - lastništvo poslovnega deleža - vrednost lastninskega deleža - ugotovitev vrednosti
Oprostitev plačila sodne takse je posledica kompleksne odločitve, ki je odvisna od obstoja in tehtanja številnih parametrov. Sodišče mora napraviti celovito presojo, ki v konkretnem primeru ni bila opravljena.
12.a člen ZST-1 natančneje določa ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (enako tudi 14. člen ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je ZSVarPre, ki napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upoštevajo in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za opravičenost do denarne socialne pomoči.
Zavrnitev predloga za obročno plačilo takse na podlagi samega dejstva lastništva v podjetjih je materialnopravno zmotno.
Zgolj lastništvo pravne osebe ne more biti samo po sebi razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. ZUPJS natančno določa, kakšen dohodek ter premoženje se upoštevata pri uveljavljanju pravic (tudi do denarne socialne pomoči). Upoštevajo se sicer med drugim tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (17. člen ZUPJS), vendar v okviru celovite presoje. Upošteva se tržna vrednost deležev, pri čemer podzakonski predpis določa, kako se vrednost lastniških deležev izračuna. Končno pa 19. člen ZUPJS določa tudi, kako se vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi ZUPJS zniža oziroma v kakšnem obsegu se ta vrednost upošteva.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - milejši ukrep - trajanje varnostnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi konkretnih ravnanj udeleženke, ki kažejo na obstoj realne grožnje (resne nevarnosti), da bo zaradi vpliva ugotovljene duševne motenje (v primeru ne-odreditve njenega zdravljenja) huje ogrozila zdravje ali celo življenje drugih ljudi, prav tako pa (huje) zdravstveno ogrozila tudi sebe, pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, da se udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. OZ člen 190.
vlaganja v nepremičnino - ustni dogovor - vlaganja v posebno premoženje enega partnerja - superficies solo cedit - prirast - nastanek solastnine - premoženjska razmerja med zakoncema - pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - notarski zapis - forma ad valorem
Pred uveljavitvijo SPZ je bila v večinski sodni praksi res uveljavljena rešitev, da so imela v skladu z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vlaganja v nepremičnino, ki je bila posebno premoženje enega zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, stvarnopravne posledice.
SPZ pa je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit, zato določb o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji ni več mogoče uporabiti.
Vsaka prirast (vlaganj, adaptacija) pripade zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, v skupno premoženje pa spada terjatev do posebnega premoženja tega zakonca v višini vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze. Izjemo predstavlja drugi odstavek 48. člena SPZ, ki omogoča nastanek solastnine na podlagi dogovora lastnika nepremičnine in graditelja (vlagatelja).
Notarski zapis v primeru pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema predstavlja formo ad valorem in je nujni pogoj za njen nastanek.