SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. OZ člen 190.
vlaganja v nepremičnino - ustni dogovor - vlaganja v posebno premoženje enega partnerja - superficies solo cedit - prirast - nastanek solastnine - premoženjska razmerja med zakoncema - pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - notarski zapis - forma ad valorem
Pred uveljavitvijo SPZ je bila v večinski sodni praksi res uveljavljena rešitev, da so imela v skladu z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vlaganja v nepremičnino, ki je bila posebno premoženje enega zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, stvarnopravne posledice.
SPZ pa je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit, zato določb o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji ni več mogoče uporabiti.
Vsaka prirast (vlaganj, adaptacija) pripade zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, v skupno premoženje pa spada terjatev do posebnega premoženja tega zakonca v višini vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze. Izjemo predstavlja drugi odstavek 48. člena SPZ, ki omogoča nastanek solastnine na podlagi dogovora lastnika nepremičnine in graditelja (vlagatelja).
Notarski zapis v primeru pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema predstavlja formo ad valorem in je nujni pogoj za njen nastanek.
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/2, 51/2-2.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade izvedencu - zahtevno izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
V predmetni zadevi je sodišče izvedenca postavilo pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, 84/2018, zato se v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10-50/15).
ZIZ člen 24, 24/4, 36, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 116, 116/1.
novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - sprememba lastništva na nepremičnini - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - zaznamba izvršbe - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ je namreč v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesne narave in ni odvisen od utemeljenosti zahtevka. Zato tudi ne predstavlja vsebinske odločitve sodišča o kakšni pravici ali obveznosti udeležencev postopka. Predstavlja le formalno predpostavko za nadaljevanje pred tem prekinjenega postopka. Končna odločitev s tem še ni podana. Tudi če je sodišče najprej odločilo, da bo postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v dveh gospodarskih sporih, nato pa odločilo, da bo postopek še pred nastopom teh dejstev nadaljevalo, to ne pomeni, da je s tem sodišče odločilo o utemeljenosti zahtevka, ali da je odločitev sodišča zato nepravilna in nezakonita. Drugi odstavek 208. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, daje namreč sodišču možnost, da, kljub prekinitvi po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, postopek, še preden je rešeno predhodno vprašanje, nadaljuje samo, ker je situacijo ocenilo drugače.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2.
pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - garaža - pisna pogodba
Na podlagi 43. in 46. člena ZPZS je bilo mogoče prenesti pravico uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je dal pristojni ljudski odbor zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta na način, da se zemljišče uporablja za potrebe tega objekta.
Čeprav pisna pogodba o prenosu pravice uporabe (9. člen ZPZS) ni bila sklenjena, je L. Ž. kljub temu pridobil pravico uporabe na tem zemljišču, saj je ob vednosti in soglasju pravne prednice toženke z ostalimi investitorji zgradil garažni objekt, v katerem je sporna garaža, slednjo pa je nato ves čas nemoteno uporabljal.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega
ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov odgovora.
Tretji upniku ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov s strani tretjega sledi načelu krivde.
Toženec je v postopku na prvi stopnji navajal dejstva, ki kažejo na deljeno odgovornost – tožnikov soprispevek, zato bi sodišče prve stopnje moralo toženčeve trditve presojati z vidika 171. člena OZ, kljub temu da takšnega ugovora izrecno ni zapisal. Ugovor deljene odgovornosti je namreč ugovor materialnega prava, zato je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča, da je za presojo deljene odgovornosti potreben (izrecen) ugovor.
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - ugotovitev lastninske pravice - dajatveni zahtevek - registracija motornega vozila - pogoji za registracijo - prikolica
Zahtevek, s katerim se tožencu nalaga neko ravnanje v upravnem postopku, ni utemeljen, za naložitev takšne obveznosti namreč ni nobene pravne podlage, pa tudi ne potrebe. Lastnik vozila ga lahko v skladu s 30. členom ZMV-1 registrira (na svoje ime), če poda ustrezno vlogo in izpolnjuje ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1 brez sodelovanja bivšega lastnika vozila in za to ne rabi nobene sodne intervencije.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročilnica - podpis na vročilnici - nasprotje med dejstvi in dokazi - priznanje dejanskih trditev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obligatornost glavne obravnave - izjema od obligatornosti glavne obravnave
Oviro za izdajo zamudne sodbe predstavlja že okoliščina, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožbi priložene sodne odločbe, na katere se sklicuje tožnica, namreč ne podpirajo njene tožbene navedbe, da je bila z revizijsko odločbo tožencu prisojena odškodnina znižana zgolj na znesek 21.321,61 EUR in mesečno rento 91,55 EUR (brez obresti).
ureditev meje - katastrska meja - javno dobro - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - stanje v zemljiškem katastru - razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - meja z javnim dobrim
Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Zaradi zagotavljanja splošne dostopnosti javnega dobra pri pridobivanju izključujočih upravičenj na javnem dobru ter upoštevajoč dejstvo, da je glede katastrskih izmer javnega dobra izvorna evidenca zemljiški kataster, je sodna praksa enotna, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Tako kot na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa tudi za upravljavca javnega dobra velja, da lastninskih upravičenj ne more dobiti na tak način. Poseg javnopravnega subjekta v zasebno lastnino je po svoji naravi razlaščujoč poseg in je zato dopusten le ob predpostavkah, ki veljajo za razlastitev (69. člen Ustave). Izveden mora biti razlastitveni postopek, v katerem se ugotovi obstoj javne koristi, in plačana odškodnina, ali pa mora biti podano soglasje lastnika, da zemljišče oziroma njegov del preideta v javno last (bodisi proti plačilu odškodnine ali brez nje).
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja
Dolžnik zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, tega osebnega dolžnikovega stanja pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031034
KZ člen 20, 20/2, 206, 206/1. URS člen 27, 30. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 87, 88.
odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopka
Nedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029850
ZPP člen 8, 286, 286b, 328. ZTLR člen 20, 20/1, 24, 28, 33. ZLNDL člen 5, 5/1. ZOR člen 67, 67/1, 70, 70/1. ZPN člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4. SPZ člen 43, 48. ZZD člen 245.
prepozna predložitev dokazov - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - lastninski spor - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - najemna pogodba - aneks k najemni pogodbi - sprememba pogodbe - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - vlaganja najemnika v nepremičnino - priznanje solastniškega deleža - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - pravica upravljanja, uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi - dobra vera - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - zapadlost - prehod koristi z izgubo posesti - očitna pisna pomota
Tudi če bi bil dokazan obstoj aneksa oziroma dogovora o spremembi pravne pripadnosti nepremičnin z vlaganji, tožnika na njegovi podlagi ne bi mogla pridobiti solastninske pravice. Dogovor o priznanju solastninskega deleža je po funkciji v sistemu vlagateljeve oziroma graditeljeve lastninske pravice in v tem podoben pogodbi o prodaji in drugim pogodbam o odsvojitvi. Obravnavana nepremičnina je postala lastnina preoblikovane občine oziroma toženke na podlagi 5. člena ZLNDL. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena, veljal pravni režim družbene lastnine in z njim povezane omejitve glede razpolaganja. V navedenem obdobju je promet z nepremičninami urejal ZPN, ki je določal, da mora biti pogodba, s katero se prenese pravica uporabe oziroma lastninska pravica na nepremičnini, pismena (prvi odstavek 5. člena ZPN). Določal je še, da je pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, nična (drugi odstavek 5. člena ZPN). Namen pismene oblike kot konstitutivnega elementa je bil v tem, da se je omogočila družbena kontrola prometa nepremičnin. Pri tem za dosego tega namena zadostuje, da je v pismeni pogodbeni listini vsebovan sporazum strank o bistvenih elementih nakupa t.j. o predmetu in ceni. Teh bistvenih sestavin pa zatrjevani aneks ne vsebuje. Aneks, s katerim naj bi KS tožnikoma priznala solastninski delež, že zato ne bi bil veljaven. Ker je v primeru prometa z nepremičninami oblika predpisana zaradi družbenega interesa, ki mu kljub izpolnitvi ni bilo zadoščeno, pogodbe tudi ne bi bilo mogoče šteti za konvalidirano. Tudi ob izpolnjenem pogoju pismenosti bi bil takšen pogodbeni dogovor ničen, saj bi predstavljal obid tedaj veljavnih kogentnih zakonskih določb (ZPN), ki predpisujejo obvezen postopek prodaje stavb in posameznih delov stavb, če jih družbeno pravna oseba prodaja občanu, društvu ali civilno pravni osebi.
Ugotovljeni obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama izkazuje, da ni bil izpolnjen pogoj dobrovernosti oziroma pogoj, da tožnika nista vedela in niti nista mogla vedeti, da nista lastnika stvari. Če sta bila najemnika nepremičnin, jih nista mogla pridobiti na originaren način ne s priposestvovanjem ne z gradnjo na tujem svetu. Če sta tožnika uporabljala nepremičnino vedoč, da pripada toženki oziroma njeni pravni prednici, je njuna dobra vera izključena, saj ne ZTLR (28. člen) ne SPZ (43. člen) nedobrovernega priposestvovanja ne priznavata.
Trditev tožnikov, da sta vlagala v nepremičnino v dobri veri oziroma misleč, da bosta na njej pridobila solastninsko pravico, je nesklepčna, saj tak način ne vodi v pridobitev lastninske pravice. Izjalovitev pričakovanja pridobitve lastninske pravice z vlaganji bi lahko vodila le do obligacijskega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč - konkretizacija zahtevka
Ni pomembna samo odškodnina, prisojena za posamezno vrsto nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost prisojene odškodnine kot celote.
JAVNA NAROČILA - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00031174
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 99, 100.
sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - vračilo namenskih sredstev evropske unije - nadzor nad namensko porabo sredstev - regresni zahtevek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti
V materialnem pravu ni podlage, da bi lahko država članica od upravičenca avtomatično v smislu regresa zahtevala vračilo zneska finančnega popravka, ki ga je državi članici naložila EK.
Uveljavljanje pravnega sredstva pred DKom, torej ni procesna predpostavka za dopustnost izreka finančnega popravka tožeče stranke proti toženi stranki.
Tožeča stranka je z izdajo soglasij k posameznim ravnanjem tožene stranke v postopku javnega naročila, potrdila njegovo ustreznost in skladnost s pravili evropskega in nacionalnega prava.
Stopnja finančnih popravkov se tako v skladu s smernicami EU kot v skladu z navodili uporablja le, kadar ni mogoče natančno kvantificirati finančnih posledic zadevnega naročila, kar pa pomeni, da finančne posledice vendarle morajo obstajati, le da jih ni mogoče ugotoviti.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 115, 137, 137/1.
začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - preložitev naroka
Glede zneska, ki je bil dolžniku naložen v plačilo s pravnomočno sodbo, gre za judikatno terjatev. Terjatev je s tem pridobila novo pravno naravo. Glede te terjatve ne more biti dvoma o njenem obstoju.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00029874
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZBPP člen 46, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. ZPP člen 155, 155/1.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera odškodnine - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - poškodba gležnja - poškodba kolena - poškodba zapestja - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - povrnitev potrebnih stroškov
Izvedenec je ugotovil, da poškodba gležnja ni takšna, da bi tožnici trajno onemogočala aktivnosti, s katerimi se je pred poškodbo ukvarjala in jih je med zdravljenjem opustila. Ugotovljeno začasno zmanjšanje tožničine splošne življenjske aktivnosti (vsakodnevna gospodinjska opravila, materinske obveznosti in higiena ter začasna opustitev prostočasnih aktivnosti) predstavlja nevšečnosti pri zdravljenju, ne pa pravno priznanega (začasnega) zmanjšanja življenjske aktivnosti.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - plačilo opravljene storitve - povzročitev premoženjske škode - procesni pobotni ugovor - izjava o pobotu - nedovoljene pritožbene novote
Ker sodišče v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, to pa velja tudi za tiste obrambne ugovore, ki so po svoji naravi ofenzivni, je treba procesni ugovor pobota uveljaviti s procesno izjavo o pobotu. Ne zadostuje torej le trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve.
Dolžnica je bila torej jasno in določno opozorjena, da mora, v kolikor trdi, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, to obrazložiti in predložiti dokaze za svoje trditve. Pravna pomoč po 12. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se omejuje le na opozorila o procesnih pravicah, ne pa tudi na poučevanje glede materialnih pravic.