CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00030856
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 3, 3/1. URS člen 37, 37/2, 38. ZPP člen 264. ZEKom-1 člen 147.
zavarovanje dokazov pred pravdo - predlog za zavarovanje dokazov - (ne)dovoljen dokaz - pridobitev podatkov - pridobitev podatkov brez privolitve - pridobitev podatkov o osebi - osebni podatki - pravica do zasebnosti - pravica do informacijske zasebnosti - zbiranje osebnih podatkov - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - posebej utemeljeni razlogi
Ker je podatek o lokaciji mobilnega telefona osebni podatek, se sme zbirati le ob predpostavki, da je v zakonu določno opredeljeno, da se sme zbirati in obdelovati, in za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti. Namen zbiranja mora biti ustavno dopusten oziroma legitimen, zbirati pa se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. Dopustno je tudi zbiranje podatkov, za katere oseba da privolitev. Pritožnica ne trdi, da je nasprotni udeleženec privolil v to, da družba Google zbira lokacijske podatke v zvezi z njegovim prenosnim telefonom. Prav tako ni izkazano, da bi imela zakonsko podlago za zbiranje in še manj, da bi bil določen namen uporabe in da so lokacijski podatki nujno potrebni za dosego tega namena. Še več: pritožnica je celo izrecno navedla, da ni jasen namen, za katerega naj bi družba Google uporabila te podatke. Ni torej niti verjetno izkazano, da bi bil podatek, katerega pridobitev zahteva pritožnica, pridobljen na način, ki bi bil skladen z Ustavo oziroma z Listino EU o temeljnih pravicah.
Uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavne pravice do zasebnosti, je v civilnem postopku dopustna, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Teh okoliščin pritožnica ni izkazala.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2.
pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - garaža - pisna pogodba
Na podlagi 43. in 46. člena ZPZS je bilo mogoče prenesti pravico uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je dal pristojni ljudski odbor zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta na način, da se zemljišče uporablja za potrebe tega objekta.
Čeprav pisna pogodba o prenosu pravice uporabe (9. člen ZPZS) ni bila sklenjena, je L. Ž. kljub temu pridobil pravico uporabe na tem zemljišču, saj je ob vednosti in soglasju pravne prednice toženke z ostalimi investitorji zgradil garažni objekt, v katerem je sporna garaža, slednjo pa je nato ves čas nemoteno uporabljal.
Toženec je v postopku na prvi stopnji navajal dejstva, ki kažejo na deljeno odgovornost – tožnikov soprispevek, zato bi sodišče prve stopnje moralo toženčeve trditve presojati z vidika 171. člena OZ, kljub temu da takšnega ugovora izrecno ni zapisal. Ugovor deljene odgovornosti je namreč ugovor materialnega prava, zato je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča, da je za presojo deljene odgovornosti potreben (izrecen) ugovor.
Delavec se je sicer poslužil nevarne prakse, a je ravnal v ekonomskem interesu toženke (opravljanje dela za toženko, doseganje norme in manjšega izmeta) in ob toženkinem dopuščanju, toleriranju te nevarne prakse ter njenem neustreznem nadzoru. Po presoji pritožbenega sodišča je poškodovančev prispevek le 20 % in je toženka za nastalo škodo odgovorna v višini 80 %. Za varnost delavcev so odgovorni vsi udeleženci delovnega procesa, to je sami delavci in delodajalci, zato je bilo treba v konkretnem primeru, ko so podane relevantne kršitve delavca in delodajalke, ki so povzročile delovno nezgodo, opraviti presojo in tehtanje teh okoliščin na strani delavca in na strani delodajalke. Prispevek delavca je upoštevaje jasno, logično in razumno prepoved podan in ni podlage za njegovo zmanjšanje pod 20 %.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 184, 184/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 39. ZBPP člen 46, 46/3.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - sprememba tožbe v pritožbenem postopku - metoda izračuna stroškov - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15, 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
določitev nujne poti - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - objektivno novo dejstvo - meje pravnomočnosti - očitek protispisnosti - parcelacija zemljišč - dostop do javne ceste - status javne poti - stroški nepravdnega postopka
Za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre takrat, ko sodišče v obrazložitvi sodne odločbe napačno povzame vsebino izvedenih dokazov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo brez izvedbe dokazov, do navedene kršitve niti ni moglo priti.
Upoštevaje objektivne in časovne meje pravnomočnosti, so lahko razlog za obnovo postopka samo tista nova dejstva, ki so nastala do izdaje odločbe prve stopnje, stranka pa jih sme uveljavljati najpozneje v tridesetih dneh, odkar je izvedela zanje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00030131
OZ člen 478. ZVPot člen 21č. ZJN-2 člen 37.
odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenje
Vrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom
Ker lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem nastopa kot pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožba pooblaščenke, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
ugovor hipotekarnega dolžnika - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Utemeljene so pritožbene navedbe, da nista identični pravni sredstvi tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe tretjega in ugovor novega - hipotekarnega dolžnika (čeprav je ta ista oseba kot je bil tretji v pravdi), da se ne prekriva njun petit, da se na ugovor novega dolžnika ne morejo raztezati meje in učinki pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko odločati o ugovoru novega - hipotekarnega dolžnika tudi, če je podana enaka dejstvena podlaga kot v (njegovi) že pravnomočno zavrnjeni tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja
Dolžnik zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, tega osebnega dolžnikovega stanja pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.
oprostitev plačila sodnih taks - dohodki iz dejavnosti - samostojni podjetnik posameznik - davčno priznani stroški - dejanski stroški
Pri odločanju o taksni oprostitvi mora sodišče upoštevati dejanske premoženjske razmere, torej ugotoviti, koliko denarja ima taksni zavezanec dejansko na voljo za svoje preživljanje. Zato je nepomembno, koliko znašajo pritožnikovi davčno priznani (normirani, pavšalni) stroški ali davčna osnova, ali je kot podjetnik računovodsko izkazoval dobiček ipd., temveč bi moral toženec konkretno zatrjevati in dokazati, koliko so stroški in odhodki resnično (dejansko) znašali in ne, kolikšen del dohodka sme glede na davčno in knjigovodsko zakonodajo prikazati kot strošek in ga odšteti od davčne osnove.
OZ člen 901, 901/1, 901/3, 901/4. ZPP člen 227, 227/1, 286.
pogodba o organiziranju potovanja - odstop od pogodbe - odpoved potovanja - splošni pogoji - opravičljivi razlogi - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena - edicijska dolžnost stranke
Pritožbena navedba, da bi lahko tožeča stranka od potovanja odstopila tudi na dan potovanja, je sicer pravilna glede na določbo prvega odstavka 901. člena OZ. Vendar ta navedba ne upošteva razlike v posledicah, ki nastanejo po odstopu. Posledice ali bolje rečeno obveznosti, ki zaradi odstopa nastanejo za potnika, so odvisne od vprašanja, ali je bil odstop pravočasen, tj. dan v primernem roku pred odhodom, ter ali je bil odstop opravičljiv. Zato zgolj s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 901. člena OZ tožeča stranka v konkretnem primeru ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030554
ZKP člen 129a, 129a/6, 372, 372-5, 383. KZ-1 člen 87, 87/1, 93, 93/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Po šestem odstavku 129.a člena ZKP o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči s sodbo presednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi torej moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom.
Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti in se tako konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov) oziroma po zaključenem postopku odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti.
Zgolj različno časovno obdobje, ki s sabo nosi sprejem ustreznega predpisa za to obdobje, pri čemer vsebinske razlike med predpisi tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje konkretno, po presoji višjega sodišča ne more pomeniti ključnega razlikovalnega elementa za presojo obstoja izpolnitve postavljenega zahtevka. Še zlasti to velja v obravnavani situaciji, ko je nesporno, da gre za potrditev vsebinsko identičnega projekta. Prav tako po presoji višjega sodišča ni bistveno razlikovanje v postopku odločanja o odobritvi finančnega prispevka med neodobrenima projektoma in odobrenim velikim projektom, ki ga je tožena stranka utemeljevala na dejstvu, da je finančni prispevek za sofinanciranje velikega projekta odobrila Evropska komisija, saj je k sofinanciranju v vsakem primeru zavezana tožena stranka.
vsebina in oblika poroštvene izjave - kontragarancija - regresna pravica poroka
Čeprav lahko v primeru solidarnega poroštva upnik terja ali glavnega dolžnika ali poroka, je solidarno poroštvo akcesorna obveznost, njegov nastanek in obstoj sta odvisna od glavne obveznosti. V poroštveni izjavi iz 3.3. točke Kontragarancijske pogodbe se je toženka solidarno zavezala, da bo banki poravnala vse obveznosti naročnika kontragarancije družbe G. d.o.o. iz te pogodbe. Na tej podlagi se je oblikovalo pravno razmerje med toženko kot porokom in tožnico kot upnikom poroštvene pogodbe. Ker predstavlja poroštvena pogodba dvostransko obligacijsko razmerje med upnikom in porokom, pri čemer na podlagi 1028. člena OZ pridobi porok, ki je upniku izpolnil svojo obveznost iz poroštvene pogodbe, regresno pravico do dolžnika, to pomeni, da porok (toženka) v obravnavanem primeru na podlagi Kontragarancijske pogodbe ni v nobenem pravnem razmerju z upravičencem iz kontragarancije.
ZPP člen 302, 302/3, 363, 363/3. URS člen 26. OZ člen 131.
stvarna pristojnost - predlog za delegacijo sodišča prve stopnje - odškodninska odgovornost - protipravnosti sodnikovega ravnanja
Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in predlogu tožnika po določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča, z navedbo, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki je samo odločilo, da predlog za delegacijo ni utemeljen, ni bilo procesno pravilno. Za odločanje je določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Slednje je postopek vodilo upoštevaje določbo tretjega odstavka 363. člena ZPP ter določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP.
zakonski znak kaznivega dejanja - telesna poškodba - huda telesna poškodba - abstraktna nevarnost - nevarnost za življenje in zdravje - zastrupitev - nezavest
Nezavest, ki je trajala kar deset ur kot posledica hude zastrupitve z drogo GHB - gama hidroksibutiratomske kisline, je že pojmovno takšno stanje, ki dokazuje obstoj znaka kaznivega dejanja hude telesne poškodbe iz prvega odstavka 123. člena KZ-1, t.j. abstraktne nevarnosti za življenje oškodovanke.
ugovor proti odpustu obveznosti - davčne obveznosti - dajanje neresničnih podatkov
Iz zakonskega besedila je razvidno, da je domneva po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP podana, ko je dolžnik dal (med drugim) neresnične podatke davčnemu organu, kar pomeni, da je izpodbita, ko dolžnik dokaže, da ni dal neresničnih podatkov oziroma da tega tudi ni naročil osebi, ki je namesto njega dala podatke davčnemu organu, ali je dopustil tako ravnanje.
Odgovornosti za posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnega računovodenja, kar velja le za davčna razmerja in za prekrške, ko mora zavezanec doplačati manjkajoče davke, ki so posledica nepravilnosti (saj je le davčni zavezanec, torej stečajni dolžnik, tisti, ki mora svoje obveznosti plačati), in odgovornosti za prekrške v zvezi z njegovim podjemom ni mogoče neposredno prenašati v postopek odpusta obveznosti, temveč je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je bilo dolžnikovo ravnanje res tako, da predstavlja oviro za odpust obveznosti, kljub izpolnjeni zakonski domnevi.
Zakon ne zahteva, da bi moral imeti namen zlorabe pravice do odpusta obveznosti že v času, ko je bilo dejanje, ki je predmet domneve, storjeno; gre le za to, ali je ravnal vestno in pošteno – če ni, to predstavlja oviro za odpust obveznosti in bi sicer prišlo do zlorabe tega instituta.
Čeprav iz izpodbijanega sklepa ne izhaja jasno, kakšna (kako obsežna) naj bi bila dolžnost dolžnika – samostojnega podjetnika – za preverjanje računovodstva, je neutemeljeno in prestrogo pričakovati od dolžnika, da bo računovodjo, čeprav ta dela zanj, podrobno preverjal. Ravno zato, ker sam nima potrebnega znanja o računovodstvu, si gospodarski subjekt najame osebo, ki to znanje ima in ji tudi zaupa, to je tudi oseba, od katere (ker je strokovnjak na svojem področju) pridobiva informacije o tem, kako mora ravnati.
predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta - materialne predpostavke za vpis
Ko registrsko sodišče odloča o predlogu za vpis, mora preveriti, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg. Ena od teh se nanaša na presojo, ali so bile listine, ki so bile podlaga za predlagani vpis, izdane v predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Registrsko sodišče tega ni upoštevalo (ni ustrezno presodilo, ali je bil sklep mestnega sveta MOM sprejet z zahtevano večino) in je nepravilno dopustilo predlagani vpis.