JAVNA NAROČILA - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00031174
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 99, 100.
sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - vračilo namenskih sredstev evropske unije - nadzor nad namensko porabo sredstev - regresni zahtevek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti
V materialnem pravu ni podlage, da bi lahko država članica od upravičenca avtomatično v smislu regresa zahtevala vračilo zneska finančnega popravka, ki ga je državi članici naložila EK.
Uveljavljanje pravnega sredstva pred DKom, torej ni procesna predpostavka za dopustnost izreka finančnega popravka tožeče stranke proti toženi stranki.
Tožeča stranka je z izdajo soglasij k posameznim ravnanjem tožene stranke v postopku javnega naročila, potrdila njegovo ustreznost in skladnost s pravili evropskega in nacionalnega prava.
Stopnja finančnih popravkov se tako v skladu s smernicami EU kot v skladu z navodili uporablja le, kadar ni mogoče natančno kvantificirati finančnih posledic zadevnega naročila, kar pa pomeni, da finančne posledice vendarle morajo obstajati, le da jih ni mogoče ugotoviti.
ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15, 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
določitev nujne poti - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - objektivno novo dejstvo - meje pravnomočnosti - očitek protispisnosti - parcelacija zemljišč - dostop do javne ceste - status javne poti - stroški nepravdnega postopka
Za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre takrat, ko sodišče v obrazložitvi sodne odločbe napačno povzame vsebino izvedenih dokazov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo brez izvedbe dokazov, do navedene kršitve niti ni moglo priti.
Upoštevaje objektivne in časovne meje pravnomočnosti, so lahko razlog za obnovo postopka samo tista nova dejstva, ki so nastala do izdaje odločbe prve stopnje, stranka pa jih sme uveljavljati najpozneje v tridesetih dneh, odkar je izvedela zanje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00030131
OZ člen 478. ZVPot člen 21č. ZJN-2 člen 37.
odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenje
Vrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom
Ker lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem nastopa kot pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožba pooblaščenke, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030097
OZ člen 131, 179, 183, 187, 190.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - gradbena dela - plazenje tal - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost investitorja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe - duševne bolečine - vzročna zveza - deljena odgovornost - višina škode - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - neupravičena pridobitev
Izvedenec je podal mnenje, da je bila novogradnja tožencev zaradi neustreznega odvodnjavanja gradbišča odločilen dejavnik, ki je povzročil plazenje. Odločilen dejavnik in s tem edini pravno relevanten vzrok za plaz in nastalo škodo je torej izviral iz sfere tožencev oziroma njune gradnje, zaradi česar o deljeni vzročnosti ni mogoče govoriti.
Že okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe v skladu s 183. členom OZ pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo. Dodatno konkretizirane posledice, ki jih kršitev povzroči, lahko vplivajo le na višino odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00029311
SPZ člen 88, 90, 222. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 7, 12, 12/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
nujna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - sprememba okoliščin - potrebnost nujne poti - dostop do nepremičnine - povezava z javno cesto - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - odločitev o stroških postopka - potrebni stroški postopka - potni stroški odvetnika - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - ddv od nagrade pooblaščenca
Stranka ima resda pravico do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da je moč v okviru povračila stroškov nasprotni stranki naložiti plačilo (vseh) potnih stroškov odvetnika, ki si ga je izbrala izven sedeža sodišča (razen, če za to obstojijo upravičeni razlogi). V skladu z večinsko sodno prakso velja, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča.
delitev solastnine - stanovanjska hiša - civilna delitev solastne stvari - solastniški delež na nepremičnini - dosedanji način rabe
Pri presoji, kateri od solastnikov ima pri prevzemu prednost, sodišče na podlagi petega odstavka 70. člena SPZ upošteva velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031025
ZD člen 163, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. OZ člen 534.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - darilna pogodba - pogodba o priznanju lastninske pravice - neodplačna pogodba - manj verjetna pravica
Na presojo, katera pravica je bolj oziroma manj verjetna, ne more vplivati dejstvo, da je pritožnik del prejetih nepremičnin prodal za časa življenja zapustnice in kupnino porabil za njeno oskrbo. To dejstvo samo po sebi ne dokazuje, da je pritožnik nepremičnine pridobil z odplačnim pravnim poslom.
ZST-1 člen 11, 12a. ZUPJS člen 17, 19. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6a.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja - lastništvo poslovnega deleža - vrednost lastninskega deleža - ugotovitev vrednosti
Oprostitev plačila sodne takse je posledica kompleksne odločitve, ki je odvisna od obstoja in tehtanja številnih parametrov. Sodišče mora napraviti celovito presojo, ki v konkretnem primeru ni bila opravljena.
12.a člen ZST-1 natančneje določa ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (enako tudi 14. člen ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je ZSVarPre, ki napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upoštevajo in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za opravičenost do denarne socialne pomoči.
Zavrnitev predloga za obročno plačilo takse na podlagi samega dejstva lastništva v podjetjih je materialnopravno zmotno.
Zgolj lastništvo pravne osebe ne more biti samo po sebi razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. ZUPJS natančno določa, kakšen dohodek ter premoženje se upoštevata pri uveljavljanju pravic (tudi do denarne socialne pomoči). Upoštevajo se sicer med drugim tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (17. člen ZUPJS), vendar v okviru celovite presoje. Upošteva se tržna vrednost deležev, pri čemer podzakonski predpis določa, kako se vrednost lastniških deležev izračuna. Končno pa 19. člen ZUPJS določa tudi, kako se vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi ZUPJS zniža oziroma v kakšnem obsegu se ta vrednost upošteva.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - milejši ukrep - trajanje varnostnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi konkretnih ravnanj udeleženke, ki kažejo na obstoj realne grožnje (resne nevarnosti), da bo zaradi vpliva ugotovljene duševne motenje (v primeru ne-odreditve njenega zdravljenja) huje ogrozila zdravje ali celo življenje drugih ljudi, prav tako pa (huje) zdravstveno ogrozila tudi sebe, pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, da se udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
ZPP člen 302, 302/3, 363, 363/3. URS člen 26. OZ člen 131.
stvarna pristojnost - predlog za delegacijo sodišča prve stopnje - odškodninska odgovornost - protipravnosti sodnikovega ravnanja
Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in predlogu tožnika po določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča, z navedbo, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki je samo odločilo, da predlog za delegacijo ni utemeljen, ni bilo procesno pravilno. Za odločanje je določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Slednje je postopek vodilo upoštevaje določbo tretjega odstavka 363. člena ZPP ter določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030554
ZKP člen 129a, 129a/6, 372, 372-5, 383. KZ-1 člen 87, 87/1, 93, 93/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Po šestem odstavku 129.a člena ZKP o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči s sodbo presednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi torej moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom.
Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši.
URS člen 2, 15, 15/3, 33, 35, 36.. SPZ člen 66, 66/1, 92, 99, 100.
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - varstvo solastnine - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče o absolutnosti tožnikove pravice do zasebne lastnine nasproti pravicam toženk do zasebnosti in pravici do nedotakljivosti stanovanja.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki odgovornost, torej ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, toženke ugotavlja zgolj na dejstvu, da ni opravljala rednega tedenskega čiščenja, ne da bi upoštevalo redne in nesporno ugotovljene dnevne oz. urne obhode po garažni hiši, slednji pa so namenjeni prav ugotavljanju nastanka tovrstnih madežev, je tako po mnenju sodišča druge stopnje zmotna. Opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženke oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve.
OZ člen 901, 901/1, 901/3, 901/4. ZPP člen 227, 227/1, 286.
pogodba o organiziranju potovanja - odstop od pogodbe - odpoved potovanja - splošni pogoji - opravičljivi razlogi - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena - edicijska dolžnost stranke
Pritožbena navedba, da bi lahko tožeča stranka od potovanja odstopila tudi na dan potovanja, je sicer pravilna glede na določbo prvega odstavka 901. člena OZ. Vendar ta navedba ne upošteva razlike v posledicah, ki nastanejo po odstopu. Posledice ali bolje rečeno obveznosti, ki zaradi odstopa nastanejo za potnika, so odvisne od vprašanja, ali je bil odstop pravočasen, tj. dan v primernem roku pred odhodom, ter ali je bil odstop opravičljiv. Zato zgolj s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 901. člena OZ tožeča stranka v konkretnem primeru ne more uspeti.
Skladno s 445. členom ZKP sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Ker gre za daljše časovno obdobje neplačevanja prispevkov, in sicer več kot tri leta, se ne moreta sklicevati na to, da sta poskrbela vsaj za izplačilo neto plač, temveč bi morala po določenem obdobju, ko prispevkov nista več mogla plačevati, sprejeti drugačne ukrepe.
zakonski znak kaznivega dejanja - telesna poškodba - huda telesna poškodba - abstraktna nevarnost - nevarnost za življenje in zdravje - zastrupitev - nezavest
Nezavest, ki je trajala kar deset ur kot posledica hude zastrupitve z drogo GHB - gama hidroksibutiratomske kisline, je že pojmovno takšno stanje, ki dokazuje obstoj znaka kaznivega dejanja hude telesne poškodbe iz prvega odstavka 123. člena KZ-1, t.j. abstraktne nevarnosti za življenje oškodovanke.
Pritožnik v pritožbi priznava dolg do upnice, ki ga ne more poplačati (kar že samo po sebi kaže na insolventnost).
Insolventnost je položaj dolžnika, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša nelikvidnost je položaj, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti, ki jo opredeljuje 11. člen ZFPPIPP in predstavlja trajno sposobnost pravne osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Položaja, ki sta razlog za insolventnost dolžnika sta v zakonu navedena alternativno, kar pomeni, da je dolžnik insolventen, če je trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja predlagatelja po uradni dolžnosti - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.
Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se sodišče moralo opreti na podatke o poslovanju iz leta 2018 ali 2019, ne pa iz leta 2017, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so bili v času odločanja na AJPES dostopni le podatki iz leta 2017. Zato se je pravilno oprlo na te dostopne podatke. Po vpogledu v portal AJPES pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo letno poročilo tožeče stranke za leto 2018 objavljeno šele 9. 9. 2019, izpodbijani sklep pa je bil izdan 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje torej sploh ni moglo upoštevati novejših podatkov.