Čeprav iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka nima sredstev, pa ni ponudila ustrezne trditvene podlage, zakaj sredstev ne more zagotoviti. Znesek 33,00 EUR je namreč tako nizek, da bi morala drugotoženka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost.
izvršilni stroški - sodna taksa za ugovor - preživninska terjatev - stroški postopka mediacije - sodni stroški - obstoj izvršilnega naslova
Naziranju dolžnika, da bi sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški, ki so mu nastali, moralo upoštevati sodno takso za ugovor, ni moč slediti. Navedeni izvršilni postopek se namreč vodi za izvršitev preživninskega zahtevka, v katerem se v skladu z opombo 4.b Taksne tarife Zakona o sodnih taksah takse ne plačujejo, da dolžniku nalog za plačilo sodne takse za ugovor ni bil izdan, pa je razvidno tudi iz podatkov elektronskega vpisnika. Pritrditi pa je stališču dolžnika, da je sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški upnika neutemeljeno priznalo 2 x 90,00 EUR za mediacijsko srečanje dne 9. 10. 2018 in 17. 1. 2019. Mediacija ni del sodnega postopka, zato stroški postopka mediacije niso sodni stroški in tudi ne stroški, potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje zato stroškov mediacijskih srečanj upniku ni priznalo.
zapuščinski postopek - stroški v zapuščinskem postopku - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - dedni dogovor - zavrženje tožbe - načelo uspeha
Tožba na razveljavitev sodne poravnave je posebna vrsta tožbe, ki jo ZPP ureja v določbah 392. in 393. člena. Gre za procesnopravno tožbo, pri kateri gre po vsebini za izredno pravno sredstvo. Pri odločanju sodišče, pred katerim je bila sodna poravnava (v konkretni zadevi dedni dogovor) sklenjena, postopa po določbah, ki se nanašajo na obnovo postopka (393. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je zato odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka. Višino in potrebnost stroškov (155. člen ZPP) je sodišče prve stopnje obrazložilo v 4. točki izreka sklepa.
bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - prekluzivni rok 2 leti - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za preiskavo - ustavna odločba
Prvostopno sodišče torej v ponovljenem postopku ni odpravilo kršitev, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem že citiranem sklepu z dne 30. 4. 2019. Soglašati je zato potrebno s pritožnikom, ki v svoji pritožbi prvostopnemu sodišču očita, da je (ponovno) zagrešilo bistveno kršitev določb ZKP, saj ne le, da ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča, temveč se do nekaterih odločilnih dejstev sploh ni opredelilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029122
KZ-1 člen 49, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - zaporna kazen - specialni povratnik - olajševalne in obteževalne okoliščine
Obdolženec je bil že večkrat predkaznovan tudi za istovrstna kazniva dejanja in je torej specialni povratnik, na katerega niti do sedaj izrečene pogojne obsodbe niti prostostne kazni niso toliko vplivale, da bi ga odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj zoper premoženje.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi
Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, ko pod videzom kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP trdi, da je podano nasprotje med izvedenimi dokazi in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, s tem ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da je obdolženec del obveznosti do dobaviteljev oziroma prevoznikov poravnal in da je posle dogovoril M. V., kljub temu pa meni, da je pri obdolžencu podan preslepitveni namen oziroma naklep. Pritožba ne pojasni, katere dokaze ima v mislih, prav tako pa prezre, da je odločilno dejstvo ravno v tem, da je V. ravnal po navodilu oziroma naročilu obdolženca ter da obdolženec kot edini družbenik in direktor družbe P. d.o.o. ni poskrbel, da bo družba realizirala svoje obveznosti, kljub temu, da je razpolagala z zadostnimi sredstvi za poplačilo računov. Zatrjevanega nasprotja tako ni zaslediti. Ker pa pravnomočno potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve oškodovancev, katerim so bili z izpodbijano sodbo priznani premoženjskopravni zahtevki (točka III izpodbijane sodbe), je pritrditi pritožbi v delu, ko navaja, da ima sklep o potrditvi prisilne poravnave naravo izvršilnega naslova, kar pomeni, da bi oškodovanci za iste terjatve razpolagali z dvema izvršilnima naslovoma. Če sodišče z odločbo o premoženjskopravnem zahtevku odloči o že razsojeni stvari, krši določbo drugega odstavka 105. člena ZKP, zato je bilo pritožbi v tem delu pritrditi in odločiti, da se oškodovance s celotnimi premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo.
Pritožnik ne zanika eksplicitne navedbe v predlogu za taksno oprostitev, podane skupaj s tožbo, da mu po plačilu obroka kredita in preživnine ostane približno 1.000 EUR mesečnega dohodka. Takšna, neprerekana višina mesečnega dohodka po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 191, 191/3. ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 226, 226/2.
prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - položitev kupnine - razveljavitev prodaje - procesni rok - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni rok - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Podaljšanje roka ne pomeni, da je rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Zato lahko sodišče sodni rok podaljša le, če za to obstajajo opravičeni razlogi, trditveno breme, da gre za takšne razloge, pa je na kupcu, ki je vse od dneva prodaje dne 8. 3. 2019 bil seznanjen z višino kupnine, ki jo mora plačati in rokom plačila. Ker podaljšanje roka predstavlja poseg v ustavno pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kupec pa je v četrtem predlogu za podaljšanje roka navedel le, da si še vedno ureja sredstva za plačilo kupnine, k predlogu pa je predložil listino v tujem jeziku, niso podani opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za plačilo kupnine.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/8, 38c, 43, 56, 273. ZPP člen 154, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 71. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 51, 51/3, 51/3-1.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev potrebnih stroškov - izvršilna dejanja - odmera izvršilnih stroškov - višina dolga - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - dokončen obračun stroškov - rubež premičnih stvari - delno plačilo dolga - ugovor po izteku roka - delni umik
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38.c člena ZIZ in določa razmerje med izvršiteljem in upnikom. Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, postane ta dokončen in je tudi podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, saj so stroški izvršitelja izvršilni stroški (273. člen ZIZ). Vendar pa mora pri odmeri sodišče upoštevati, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe (peti odstavek 38. člena ZIZ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti, če jih je upnik priglasil pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ) in če so ti stroški upniku dejansko nastali. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer upošteva predložena dokazila v spisu in ustrezno zakonodajo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bili stroški, ki so nastali z izvršbo na premičnine dolžnika, nepotrebni. Izvršitelj je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 20. 5. 2019 razpisal izvršilno dejanje dne 28. 6. 2019, na katerem je zarubil dolžnikov osebni avtomobil z ocenjeno vrednostjo 3.000,00 EUR. Da izvršitelj sploh lahko začne z opravo izvršilnih dejanj, mora izračunati upnikovo terjatev v celoti, torej seštevek glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov, odmerjenih v sklepu o izvršbi. Ta seštevek predstavlja višino upnikove terjatve, višino stroškov izvršitelja pa predpisuje Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki v 3. členu predpisuje, da se pri odmeri plačila za posamezno izvršilno dejanje glede na vrednost terjatve upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov postopka. Plačilo za rubež torej ni odvisno od vrednosti zarubljenih stvari.
Neutemeljeni so očitki v pritožbi, da izvršitelj ni upravičen do povrnitve stroška v znesku 8,35 EUR kot storitev vpisa pri Ajpes-u. Strošek Ajpes-a (v višini 8,35 EUR po 1. točki tretjega odstavka 51. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin) se v konkretnem primeru pokaže kot potreben za izvršbo, saj gre za stroške, ki jih za opravljeno storitev obračuna Ajpes. Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - eRZPP in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), se opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Izvršitelj tako mora, če ugotovi, da dolžnik razpolaga s premičnino, ki se vpisuje v eRZPP, opraviti rubež tako, da vpiše sklep o izvršbi v ta register, strošek vpisa po računu Ajpes-a pa predstavlja potrebne stroške za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029493
OZ člen 287, 311, 316, 316-5. ZPP člen 14, 15. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - vrstni red vračunavanja plačil preživnine - izmikanje plačevanju preživnine - isto dejansko stanje - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - postopek za preklic pogojne obsodbe - smiselna uporaba določb ZPP - pobot - materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - izključen pobot - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
Odločba z dne 29. 3. 2010 je nesporno obsodilna sodba, odločba z dne 16. 2. 2012 pa je bila, upoštevajoč vsebino odločitve in določen posebni pogoj v predhodni pogojni obsodbi, izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ne glede na to, da slednja ni obsodilna sodba, je bila vendarle izdana v z obsodilno sodbo neposredno povezanim posebnim kazenskim postopkom za preklic pogojne obsodbe, ki je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
V konkretnem primeru se torej izvršilno sodišče srečuje z identičnim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče. Razlog za ureditev, kot izhaja iz 14. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je varovanje avtoritete kazenske obsodilne sodbe; ugotovitev v kazenski obsodilni sodbi, doseženih v postopku, ki izhaja iz načela materialne resnice, naj ne bi bilo več mogoče postavljati pod vprašaj v nobenem drugem kasnejšem postopku.
To pomeni, da odločitev izvršilnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe, ob smiselni uporabi zgoraj citirane določbe pa tudi ne z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za (s pogojno obsodilno sodbo neposredno povezano) odločbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe.
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, da lahko pride do pobotanja, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer morata biti terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen OZ). Teorija in sodna praksa sta k tem trem pogojem dodali še likvidnost terjatve, pri čemer je obveljalo stališče, da je terjatev nelikvidna, če je sporna, če še ni določena ali če je zanjo očitno, da ne obstaja. OZ pa v 316. členu določa tudi primere, ko je pobot izključen, med drugim s pobotom ne more prenehati terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja (5. točka 316. člena OZ). V teoriji se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta.
stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - pristojnost za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem/nepravdnem postopku. V skladu z določbo drugega člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči pa opravlja strokovna služba brezplačne pravne pomoči.
poklicna tajnost - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - nedovoljen dokaz - predlog za izločitev dokazov - posnetek telefonskih pogovorov - neobrazložena odločba - zaupno razmerje - odnos med stranko in pooblaščencem
Zaključki sodišča prve stopnje se pokažejo za posplošene tudi z vidika varstva poklicne tajnosti. Čeprav obdolženi v času prestreženega pogovora odvetnice kot zagovornice (še) ni potreboval, ker mu tedaj še ni moglo biti znano, da se bo znašel v kazenskem postopku, pa je očitno pri njej iskal pravni nasvet v zvezi z ravnanjem, ki naj bi bilo (na ravni utemeljenega suma) predmet obravnavanega kazenskega postopka. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presojati tudi, ali se je z dejstvi, ki so bila predmet prestreženega pogovora, odvetnica (četudi ne kot zagovornica) seznanila pri opravljanju poklica, zaradi česar velja dolžnost ta dejstva ohraniti kot tajnost (5. točka prvega odstavka 236. člena ZKP).
OZ člen 364, 364/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pripoznava dolga - (ne)obrazloženost sodbe - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - objektivni pogoji
V zvezi z institutom pripoznave dolga je sodna praksa že zavzela stališče, da je pri razlagi volje glede na njen namen, t.j. začasni odvrnitvi upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vso) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je bila dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da pripozna dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi vojo izjavo, temveč, kako je izjava objektivno videti. Tudi, če gre slediti pritožbi, da se sporna listina (pa čeprav računi za opravljeno delo in dobavljen material v njej niso izrecno zajeti) nanaša na konkretno pravno razmerje in da se za pripoznavo dolga ne zahteva posebna oblika, ni dvoma, da po pravilni presoji izpodbijane sodbe (točka 35 obrazložitve, zadnji stavek) zapisi na Listini z dne 13. 5. 2015 niso dovolj določ(e)ni in jasni, tako da objektivno niso videti kot izjava dolžnika, da pripozna dolg v določeni višini.
Posredi je razlika med opisom, ki je pomanjkljiv, vendar z vsemi zakonskimi znaki kaznivega dejanja in opisom, v katerem posamezni ali več znakov kaznivega dejanja manjkajo. Ker je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v opisu obtožnice, vložene po oškodovanki kot tožilki nedvomno navedena, bi sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko bi vloženo obtožnico predhodno vrnilo v popravo oškodovanki kot tožilki z jasno zahtevo po njeni konkretizaciji v smeri razmejitve med obdolženčevim kazenskopravno odločilnim ravnanjem in ravnanjem, značilnim za katerokoli civilnopravno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030398
ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2, 261, 261/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 435.
neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - zaslišanje le ene stranke - nepristop na narok - neopravičen izostanek z naroka - pravilno vabljenje - vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - prodajna pogodba
Tožeča stranka je postavila trditve v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge. Njen pooblaščenec je nato na naroku za glavno obravnavo sicer prerekal tožničine trditve, vendar razlogov za prerekanje ni navedel. Brez navedbe razlogov pa prerekane trditve veljajo za priznane (prvi stavek drugega odstavka 214. člena ZPP).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke. Ta namreč kljub pravilnemu vabljenju (drugi odstavek 261. člena ZPP) na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zato je zadoščalo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030094
ZPP člen 1, 13, 205, 206, 212. OZ člen 131, 190. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 180, 218. ZUreP-1 člen 179. URS člen 26.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - ustavna pritožba - pristojnost sodišča - premoženjski zahtevek - pravna oseba javnega prava - odškodninska odgovornost države - zadostna skrbnost - pravni standard - nedoločen pravni pojem - obstoj protipravnosti - nepravilna odločba - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - ustaljena sodna praksa - trditveno in dokazno breme - protipravnost v ožjem smislu - protipravnost v širšem smislu - jasna določila - odstop od sodne prakse - odločba davčnega organa - (ne)zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ustavnosodna praksa - neupravičena pridobitev
Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP.
Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države.
Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala.
Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana stopnja protipravnosti oziroma napačnosti). Pri elementu krivde se sprašujemo, ali je povzročitelj škode ob tem, ko je ravnal v nasprotju s pravom, ravnal dovolj skrbno ali celo naklepno oziroma ali mu je mogoče pripisati odgovornost.
O protipravnem krivdnem ravnanju lahko govorimo, ko se pri izdaji odločbe ni uporabilo povsem jasne določbe prisilnega predpisa, je odgovorna oseba predpis namerno razlagala v nasprotju s sodno prakso, je grobo kršila postopkovna pravila ali je neutemeljeno odstopila od ustaljene (sodne) prakse. Torej v primeru napak, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja in mejijo na arbitrarnost organa.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog
Izpodbija odločitev, ki temelji na napačni dejanski ugotovitvi, da tožnika ugovora zoper plačilni nalog nista vložila, je preuranjena, saj rok za plačilo sodne takse še ni potekel.
vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Vloge strank mora sodišče namreč presojati po procesnih pravilih in po njihovi vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da sta tožnika vlogo z dne 13. 6. 2019 naslovila kot ugovor zoper plačilni nalog, z njo pa sta nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi z njunim ugovorom in to vložila pravočasno v pritožbenem roku zoper sklep z dne 30. 5. 2019, bi sodišče prve stopnje (tudi) to moralo šteti kot pritožbi tožnikov zoper sklep z dne 30. 5. 2019 in ti predložiti v odločitev pritožbenemu sodišču, ne pa je kot nedovoljene zavreči.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Zakaj gre za dopolnilno mnenje sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Plačilo izvedencema gre samo, v kolikor sta odgovorila na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njiju še ni terjalo.