ZPP člen 44, 44/2, 156, 156/1. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 35, 35/1, 37.
predlog za delitev solastne stvari - umik predloga za delitev solastne stvari - umik predloga - vrednost nepremičnine - stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je stroškovno breme postopka, ki se je končal z umikom njenega predloga, materialnopravno pravilno naložilo predlagateljici.
ZD člen 131, 131/1, 163. ZPP člen 325, 392, 392/1. ZDKG člen 4, 4/1, 13.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - dopolnilni sklep o dedovanju - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče prve stopnje je pri postavitvi začasnih skrbnikov zapuščine in opredelitvi njunih nalog v celoti sledilo dednemu dogovoru, ki ga je povzelo v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbi zoper to točko izreka sklepa torej vsebinsko napadata sam dedni dogovor, česar pa ni mogoče storiti s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ki tak dedni dogovor (zgolj) povzema.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Nova (druga) odpoved ne temelji več na obveznostih iz načrta finančnega prestrukturiranja v zvezi z znižanjem stroškov dela, temveč na dodatnem znižanju naročil obstoječih kupcev, dodatno nižjimi prihodki glede leta 2015 in 2016 ter glede na plan za leto 2017, ki ga ne dosega. Toženka pa je tudi dokazala, da je ukinila delovno mesto višjega referenta II, pri čemer je dela in naloge tega delovnega mesta že pred tem razporedila drugim delavcem. Če je delovno mesto ukinjeno, tudi ni potrebe po primerjavi delavcev, ki opravljajo delo na tem delovnem mestu in s tem uporabe nekih objektivnih kriterijev, pri čemer je pomembno, da je tožnik na delovnem mestu višjega referenta II edini izvajalec. Ker je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek kot neutemeljen.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za ugotovitev ničnosti - sprememba zakonitega zastopnika - ničnostni razlogi - ničnost sklepa nadzornega sveta - dokazna ocena
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več. Poleg tega tožeči stranki z vpisi, ki so predmet zahtevka, ni bila dana oz. odvzeta nobena materialna pravica.
Sodišče niti v registrskem niti v tem postopku ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih. Veljavnost sodne odločbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - primerna denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - smrt stranke med postopkom - sposobnost biti stranka postopka - smrt stranke, zastopane po odvetniku - nadaljevanje postopka z dediči stranke
Presoja odmere višine odškodnine za nematerialno škodo
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00030128
ZDR-1 člen 179.. ZDR člen 184.. OZ člen 147.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu - pretep
Tožnik ni dokazal, da bi škoda nastala pri delu ali v zvezi z delom, pretep se je zgodil le v prostorih delodajalca. Tudi dejstvo, da je tožnik po pretepu poklical direktorja tožene stranke z ničemer ne more vplivati na odločitev. Kot pravilno opozarja pritožba, ni mogoče šteti, da je tožena stranka odgovorna za škodo, povzročeno tožniku, saj ni mogla sprejeti ukrepov za preprečitev nečesa, kar ni vedela, da se lahko zgodi, od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da delavce posebno poduči o tem, da ne smejo fizično med seboj obračunavati, torej delodajalec tudi ne more odgovarjati za posledice, ki niso običajne oziroma ne nastanejo po normalnem teku dela, pri delu ali v zvezi z delom, pri čemer mora biti podana vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca, ob katerem je prišlo do škode. Šlo je za pretep med dvema delavcema. Krivda tožene stranke kot delodajalca ni podana, prav tako pa ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke.
Mogoče je ugotoviti, da je podana situacija iz 299.a člena ZFPPIPP, ko prodaja nepremičnine ni mogoča, saj o izločitveni pravici upnikov še ni bilo pravnomočno odločeno. S prodajo je treba počakati, dokler ne bodo prenehale ovire iz 3. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-1. ZPP člen 212, 257, 285, 287, 287/1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - obračun in plačilo prispevkov - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - zaslišanje dolžnika
Dolžnik ima možnost, da odgovori na upnikov odgovor proti odpustu obveznosti pisno ali pa se o njem izreče na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. O tem je bila dolžnica poučena v pozivu sodišča, da se izreče o ugovoru. Na naroku za obravnavanje ugovora je dolžnica predlagala svoje zaslišanje. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo trditve stranke o spornih dejstvih. Dolžnica je pravni laik, zato je bilo njen predlog, da se jo (za)sliši, glede na pouk sodišča v pozivu, da se izreče o ugovoru in ima to možnost tudi še na naroku za obravnavo ugovora, mogoče razumeti tudi kot njen predlog, da se jo sliši v smislu opredelitve do upnikovega ugovora in ne kot njen dokazni predlog. Kontekst zgoraj navedenih določb ZPP o zahtevani trditveni podlagi, ki šele opravičuje izvedbo dokazov v zvezi s pravno relevantnimi spornimi dejstvi, pa je terjal od prvostopenjskega sodišča, da dolžnico v okviru dolžnosti materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pozove najprej k navedbi dejstev, ki naj se z njenim zaslišanjem dokazujejo. Opustitev te dolžnosti sodišča zato ne more iti v breme dolžnici. Njeno izpovedbo o dejstvih je bilo zato šteti tudi kot navajanje dejstev oziroma izjavo o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, torej tudi izpolnitev njene pravice, da je slišana.
ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva nekatera tipična ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če se ne dokaže drugače. Eden od takih primerov je opredeljen v 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Gre za primer, če stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi da neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Upnica je s trditvami, da dolžnica za obdobje od septembra 2015 do oktobra 2016 davčnemu organu ni predložila obračunov prispevkov za socialno varnost, zaradi česar ji je davčni organ z odločbami odmeril in naložil plačilo teh prispevkov v skupnem znesku 4.387,97 EUR, konkretizirano navedla dejstva, ki jih je treba podvreči abstraktnemu dejanskemu stanu zakonske domneve zlorabe obveznosti iz citirane določbe ZFPPIPP.
Izdana začasna odredba, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y., bi bila ustrezna le ob pripravljenosti dolžnice za sodelovanje. Ker ta ni izkazana in tudi ni bila izkazana pred sodiščem prve stopnje, otrokove koristi, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ogrožena, s takšno začasno odredbo ni mogoče zavarovati. Iz tega razloga je bilo treba ugovoru dolžnice ugoditi in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo razveljaviti.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zamudna sodba - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Prav tako ne, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev ne bi mogla vplivati oziroma če je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev pravno nepomembno.
SPZ člen 70, 70/4, 70/5, 70/6, 71, 71/3, 105, 122. ZNP člen 36. SZ-1 člen 5, 5/1, 5/2.
delitev solastne nepremičnine - način delitve - fizična delitev nepremičnin - civilna delitev - pravica do delitve - funkcionalna celota - posamezen del stavbe - skupni del nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - soglasje solastnikov - vzpostavitev etažne lastnine - zakonita zastavna pravica
Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo delitve potrebna vlaganja, je mogoča le ob soglasju solastnikov. Pri tem je treba ločiti vlaganja brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabiti za določen namen. Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je. Oviro za fizično delitev v luči 70. člena SPZ ob izostanku soglasja tako predstavljajo vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen dela stavbe. Fizična delitev, kjer so za nastanek več posameznih delov potrebna vlaganja, je zato mogoča le ob soglasju solastnikov.
privilegij zoper samoobtožbo - dokazi, izvedeni v drugem postopku - izločitev dokazov
Glede vprašanja dometa privilegija zoper samoobtožbo v tako imenovanih nekazenskih postopkih je svoje stališče sprejelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-1293/08-24 z dne 6. 7. 2011, na katero se utemeljeno sklicuje prvostopenjsko sodišče, ko je pojasnilo, da se domet privilegija zoper samoobtožbo ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1. ZUPJS člen 13. ZSVarPre člen 14.
plačilo sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - pravočasno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - nedovoljene pritožbene novote
Toženec ne more uspeti z navedbo, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse dovolil, da sodišče za preverjanje njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi vse podatke, ki so davčna tajnost oziroma podatke, ki se nanašajo na stanje njegovega premoženja. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto jasno stališče, da je treba preživninsko obveznost izkazati, kar pomeni, da jo je treba navajati in dokazovati.
začetek stečajnega postopka - poroštvo - prekinitev postopka
Četudi iz podatkov v spisu izhaja, da pritožnik neveljavnosti Pogodbe ni uveljavljal vse do tedaj, ko je upnik zahteval plačilo, niti ni izkazano, da bi predhodno v zvezi s svojo poroštveno zavezo uveljavljal kakršnokoli ugovore, pa to še ne pomeni, da njegovih ugovorov, s katerimi se brani pred upnikovim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja, ni potrebno obravnavati oziroma nanje obrazloženo odgovoriti, še zlasti, ker ima odločitev o začetku stečajnega postopka daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Upnik je sicer z listinsko dokumentacijo prepričljivo izkazal poroštveno obveznost dolžnika, s tem pa je nanj prevalil dokazno breme, da dokaže, da temu ni tako oziroma da se kot porok ni veljavno zavezal. Toda za zaključek, da tega bremena ni zmogel, bi moralo sodišče prve stopnje njegove ugovore obravnavati in se do njih opredeliti (ali pa postopek prekiniti, če predhodnega vprašanja (ne)veljavnosti poroštvene zaveze ne bo samo reševalo).
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - skrajšanje preizkusne dobe - izredne okoliščine - namen odpusta obveznosti
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne oblikuje, vendar pa tu ne gre za tak primer. Kot je razvidno iz upraviteljevega poročila (p. d. 38), v (posebno) stečajno maso spadajo nepremičnine v lasti stečajne dolžnice in najemnina v zvezi z eno od nepremičnin. Postopek tega osebnega stečaja se tako ne vodi le zaradi postopka odpusta obveznosti, temveč tudi zaradi unovčevanja stečajne mase. Iz načrta poteka postopka osebnega stečaja (p. d. 41) izhaja, da upravitelj predvideva, da bo uspel unovčiti stečajno maso do srede leta 2021, takrat pa bo poteklo tudi dvoletno preizkusno obdobje. Tudi zato niso utemeljeni očitki pritožnice, da se s (po pritožničini oceni predolgo) preizkusno dobo „zaradi stroškov postopka oškoduje stečajna masa“. Stečajni postopek se namreč ne more zaključiti, preden je unovčena vsa stečajna masa, poplačani upniki ter izvedena vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku (375. člen ZFPPIPP). Pri tem pa višje sodišče še dodaja, da je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti. V tem obdobju je na preizkusu, izpolnjevati mora z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP), upoštevati prepovedi iz 386. člena ZFPPIPP in živeti v skladu s svojimi možnostmi, pri vsem navedenem pa ga nadzira upravitelj. Šele če ta preizkus prestane, je upravičen do odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 26.292,50 EUR, kolikor je izračunalo, da je toženka ob upoštevanju deleža prispevka tožnika k nastanku škode in že plačanega zneska odškodnine v znesku 53.050,00 EUR še dolžna plačati tožniku. Pri tem ni upoštevalo ugovora toženke v odgovoru na tožbo, da naj se posamezni zneski že plačane odškodnine valorizirajo
ogroženost otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da otroka, ki bivata pri očetu in kjer živita že od vsega začetka svojega življenja, nista ogrožena in tako tudi ni pogoja za izdajo začasne odredbe po določbi 161. člena DZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030748
KZ-1 člen 63, 65, 65/3-7, 65/3-8, 135, 135/1. ZKP člen 241, 241/1.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vsebina grožnje v tujem jeziku - resna grožnja - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - zasliševanje prič
Pritožbeno sodišče sprejema logične zaključke izpodbijane sodbe, da je pravilno, da so besede zapisane v slovenskem jeziku, saj je oškodovanec izpovedoval v slovenskem jeziku, izpovedal je o tem, kakšne grožnje mu je izrekel obdolženec in kako so le-te vplivale nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029054
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 214, 214/2.
vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - neupravičena pridobitev - trditveno in dokazno breme - dejanska in pravna podlaga zahtevka - neprerekane navedbe
Glede na to, da tožeča stranka zahteva vrnitev individualno določenih stvari, bi morala dokazati lastninsko pravico na stvareh in da so te stvari v posesti tožene stranke. Način poslovnega sodelovanja pri tem ni bistvena okoliščina. Tožeča stranka je ponudila preskromno trditveno podlago, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da se sporna svetila še nahajajo v dejanski oblasti tožene stranke. Odločilnih dejstev s katerimi je tožena stranka zatrjevala da svetil nima v posesti tožeča stranka ni prerekala.
Tožeča stranka je podredno tožila na plačilo denarnega zneska in je zato na njej dokazno breme tako glede temelja za plačilo kot za višino. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v nobenem primeru ne more biti upravičena do plačila svetil po nabavni vrednosti, z ozirom na to da gre za več let stara rabljena svetila. Ker pa tega bremena ni zmogla, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.