ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev solastnine - upravičen interes
SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (pri čemer mora upoštevati, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev).
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pristnost oporoke
Med strankami postopka obstoji spor glede pristnosti in pravne veljavnosti oporoke, od katerega je odvisna pravica do dediščine, zato je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD na pravdo napotilo stranke, ki so izražale dvom v lastnoročnost zapisa in pristnost zapustničinega podpisa, saj je njihovo pravico štelo za manj verjetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00030437
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 44, 45, 46. ZPP člen 360, 360/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - gradnja garaže - pravica uporabe - pravica uporabe za gradnjo - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pisna pogodba - priposestvovanje
Čeprav ni bila sklenjena pisna pogodba o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, je prišlo do pravno učinkovitega prenosa pravice uporabe na tistega, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, objekt zgradil in ga dejansko uporabljal. Na podlagi ZLNDL se je nato pravica uporabe transformirala v lastninsko pravico.
priposestvovanje stvarne služnosti - prestavitev služnostne poti - prenehanje stvarne služnosti - stroški vzdrževanja poti - posebne naprave
Prestavitev služnostne poti je lahko dopustna samo, če se bistveno ne spremenijo pogoji za izvrševanje stvarne služnosti. Lastnik služečega zemljišča pa mora plačati tudi vse stroške, ki so povezani s prestavitvijo. Če pa je treba postaviti in vzdrževati napravo, potrebno za izvrševanje, pa mora to storiti lastnik gospodujoče nepremičnine. Prav tako, če je treba narediti pot, stroške tega dela nosi lastnik gospodujoče nepremičnine. Prav tako ga bremenijo tudi vsi stroški njenega vzdrževanja.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za ugotovitev ničnosti - sprememba zakonitega zastopnika - ničnostni razlogi - ničnost sklepa nadzornega sveta - dokazna ocena
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več. Poleg tega tožeči stranki z vpisi, ki so predmet zahtevka, ni bila dana oz. odvzeta nobena materialna pravica.
Sodišče niti v registrskem niti v tem postopku ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih. Veljavnost sodne odločbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana.
Po drugem odstavku 306. člena ZPP lahko sodna poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del in tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama. Vseeno dogovora o poravnavi vseh obveznosti iz delovnega razmerja z dne 12. 11. 2015 ni možno razlagati kot res transacta glede predmeta, ki je postal predmet pravde šele 6. 4. 2018. Načeloma pravilno pa je tudi tožnikovo opozorilo, da presplošna dikcija o ureditvi vseh obveznosti iz delovnega razmerja otežuje ugotavljanje istovetnosti s konkretnim tožbenim zahtevkom.
Kljub temu sporna sodna poravnava ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti tožnikovega odškodninskega zahtevka. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na primer VIII Ips 191/2018, češ da je podoben obravnavanemu, kar pa ne drži. Ta primer pomeni pomembno spremembo v sodni praksi glede dopustnega sklepanja izvensodnih poravnav s področja delovnih razmerij, ne pa glede razumevanja sodnih poravnav. Navedeni judikat briše do sedaj začrtane razlike med izvensodnimi in sodnimi poravnavami. Za obe vrsti poravnave tako sedaj velja, da lahko delavec s terjatvijo, ki je do sklenitve poravnave že zapadla, prosto razpolaga. Tožnik s tem v zvezi v pritožbi utemeljeno opozarja, da del škode uveljavlja tudi za čas po sklenitvi sodne poravnave.
Zapuščinsko sodišče je vezano na uradni status nepremičnin; za ugotovitev oz. podelitev statusa zaščitene kmetije sâmo ni pristojno, ampak je to stvar ustreznega upravnega postopka.
ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10.. ZPP člen 129, 224, 291, 324, 324/1, 347.
disciplinski postopek - zastaranje disciplinskega postopka - subjektivni zastaralni rok
Tožnica je prerekala, da je bila odločitev na organu druge stopnje sprejeta dne 11. 4. 2018, in je navajala, da je bila odločba izdana kasneje, tj. 15. 6. 2018. Ob smiselni uporabi določbe 129. člena ZPP se kot datum odločitve šteje datum zasedanja senata komisije na seji dne 11. 4. 2018, kakor izhaja iz uvoda odločbe organa druge stopnje. Po prvem odstavku 324. člena ZPP uvod odločbe vsebuje med drugim tudi datum, ko je bila odločitev izdana, medtem ko datum njene pisne izdelave (15. 6. 2018) za zastaranje vodenja disciplinskega postopka ni relevanten. Navedeno pomeni, da je tožena stranka spoštovala subjektivni zastaralni rok za vodenje postopka, ker se je ta zaključil pred 15. 5. 2018, in sicer s sprejemom odločitve dne 11. 4. 2018.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pravni interes za tožbo - ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register
Če tožeča stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da je družbenica prvotoženke (oziroma ni zatrjevala, da bi na določeni pravni podlagi imela pravico do poslovnega deleža v tej družbi) in ni aktivno legitimirana za 1. tožbeni zahtevek, to ne pomeni, da velja enako za 2. in 3. tožbeni zahtevek.
V obravnavani zadevi pa bi vsaj teoretično bilo možno ugotoviti ničnost posameznih vpisov v sodni register. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča o nujni povezanosti tožbenih zahtevkov.
Za 2. in 3. tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa drugi odstavek 41. člena ZSReg omogoča, da lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno ponavlja njene trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe o neveljavnosti vpisa v sodni register, podanem pravnem interesu v zadevi (da gre za bypass družbo, da se z dejanji tožencev zmanjšujejo njene koristi v lastni družbi, da ji povzročata škodo, da gre za nedopustnost, nemoralnost, nasprotje s prisilnimi predpisi) in da je bil nakup poslovnega deleža drugotoženca fiktiven.
Sodišče prve stopnje ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke za 2. in 3. tožbeni zahtevek in njen pravni interes za slednja. Preuranjeno je razveljavilo izdano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032085
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
poklicni vojak - misija - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo neizkoriščenega tedenskega počitka ugodilo že na podlagi ugotovitve, da tožnik na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot prosti dnevi, ni bil povsem prost obveznosti, štelo je namreč, da bi le v takem primeru šlo za nepretrgan 24-urni počitek. Glede na najnovejše odločitve Vrhovnega sodišča v zvezi s pravico pripadnikov SV do nadomestila za neizrabljeni tedenski počitek na misijah v tujini tako materialno pravno stališče ni pravilno (odločbe opr. št. VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019, opr. št. VIII Ips 11/2019 z dne 8. 10. 2019 ter VIII Ips 18/2019). Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, je treba izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Skladno s stališči Vrhovnega sodišča spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski oziroma spoštovanje pravil mednarodne misije ne pomeni opravil, ki izključujejo možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen.
Glede na navedeno je odločilno, točno katere obveznosti je moral tožnik izpolnjevati na dneve, ko naj bi bil skladno z evidencami prost zaradi izrabe 24-urnega tedenskega počitka. Za odločitev je bistveno, ali je šlo za dolžnosti, ki izključujejo možnost tedenskega počitka, skladno s stališči v navedenih odločitvah Vrhovnega sodišča pa niso prav vse aktivnosti take, da same po sebi pomenijo izvajanje nalog. Ločiti je namreč treba pravila reda in obnašanja (npr. obveznost nošenja uniforme) in delovne obveznosti. V zvezi s slednjimi pa je Vrhovno sodišče med drugim zavzelo stališče, da za presojo o tem, ali je bil 24‑urni počitek prekinjen, ni nepomembno, kakšni so bili sestanki, ki se jih je pripadnik SV na misiji udeleževal (tudi tožnik je zatrjeval, da se je moral vsak dan brez izjeme udeleževati sestankov), kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostnost in vsebina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00031026
ZDZdr člen 30, 30/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 48, 48/3, 80, 80/1, 80/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nadzorovana obravnava - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do obravnavanja v postopku - pravica do pritožbe - zaslišanje - duševna motnja - oblikovanje volje - odklanjanje zdravljenja
Čeprav je sodišče prve stopnje namesto sprejema nasprotne udeleženke na zdravljenje brez njene privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka sprejme v nadzorovano obravnavo, s tem ni prekoračilo predloga niti odločilo mimo njega. Sodišče v tovrstnih postopkih namreč ni vezano na predlog. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko nedopustno prikrajšalo za njeno pravico do obravnavanja v postopku. Na narok je povabilo le njeno pooblaščenko, ne pa tudi same nasprotne udeleženke. Te ni zaslišalo, niti je na zaslišanje ni povabilo. Pojasnilo v izpodbijanem sklepu, da bi zaslišanje nasprotno udeleženko zelo vznemirilo, ne zadošča in tudi ni sprejemljivo. Sodišče prve stopnje se namreč ni moglo zanesljivo prepričati, kako bi se nasprotna udeleženka odzvala na vabilo in na zaslišanje, saj ni bilo v neposrednem stiku z njo. Res si je nasprotna udeleženka namesto odvetnika, ki ji ga je po uradni dolžnosti določilo sodišče, sama izbrala pooblaščenko, ki jo zastopa v tem postopku, vendar sodišče njenim navedbam ne bi smelo nekritično slediti. To še posebej, ker niti izvedenka nasprotne udeleženke ni mogla pregledati, ampak je izvedensko mnenje izdelala na podlagi njene zdravstvene dokumentacije.
Vprašljivo je, ali sta pritožničina presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje res tako hudo moteni, da pritožnica zato ni več sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. V nasprotnem primeru je namreč njeno odklanjanje zdravljenja pravno zavezujoče. Samo neuvidevnost nasprotne udeleženke do njene duševne motnje ne zadošča za prisilno zdravljenje, niti za nadzorovano obravnavo. Čeprav gre za najmilejši zakonski ukrep te vrste, kljub temu občutno posega v osebno svobodo nadzorovane osebe.
obratovalni stroški - upravnik - najemnik - lastnik - aktivna legitimacija - porokovi ugovori - subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna praksa je enotna, da gre pri zakoniti subrogaciji po 24. členu SZ-1 za subsidiarno poroštvo lastnika stanovanja, ki pa nima vsebine za kakršno se neutemeljeno zavzema pritožba. Za vsebino subsidiarnega poroštva se je treba opreti na relevantne določbe Obligacijskega zakonika (OZ). Tako lahko skladno s prvim odstavkom 1024. člena OZ (porokovi ugovori) subsidiarni porok zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore (op. po tretjem odstavku predmetne določbe lahko porok uveljavlja svoje osebne ugovore, na primer ničnost poroštvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev). Po drugem odstavku omenjene določbe OZ dolžnikova odpoved ugovorom in dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku. Povedano drugače, toženka je v predmetni pravdi lahko (uspešno) uveljavljala ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije oziroma nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Predmetnega ne more spremeniti dejstvo, da tožnik razpolaga s pravnomočnimi izvršilnimi naslovi zoper glavne dolžnike. Zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilni postopki zoper glavne dolžnike (najemnike) ne morejo imeti vpliva na toženko (subsidiarno porokinjo) izven obsega redkih izjem, ki še spadajo v okvir pravil o poroštvu (npr. vpliva na tek zastaranja). Povedano drugače, čeprav je bilo o terjatvi v razmerju zoper glavnega dolžnika že pravnomočno odločeno, ima porok tej terjatvi, ko se (prvič) uveljavlja zoper njega, še vedno možnost nasprotovati iz vseh razlogov po 1024. členu OZ. V predmetni zadevi je bilo sporno, če je tožnik sploh upnik, in tožnik v tej smeri ni zmogel trditvenega bremena, zato je bil njegov zahtevek pravilno zavrnjen. Ne gre za odločanje o isti stvari, saj v izvršbi zoper najemnike toženka ni bila stranka postopka. Nenazadnje tudi sicer glavni dolžnik in subsidiarni porok v morebitni pravdi, ki bi se vodila zoper oba skupaj, ne bi nastopala kot nujna sospornika. Skladno z vsem navedenim toženka torej ne more izpodbijati klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi zoper najemnike, kot zmotno meni pritožnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - hišna preiskava - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Odredba o hišni preiskavi ne predstavlja dokaza, da je oseba tudi res storila kaznivo dejanje (glede katerega so za odreditev hišne preiskave obstajali le utemeljeni razlogi za sum), oziroma kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja).
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - oškodovanje delavcev - prepovedana posledica - postopek o prekršku - blokada transakcijskega računa
Prekršek tako predstavlja le golo kršitev predpisa, medtem ko gre pri kaznivem dejanju za poseg v pravno zavarovano dobrino, ki pa se navzven izkazuje s prikrajšanjem delavcev. Predmet kazenskega postopka po drugem odstavku člena 196 KZ-1 so torej dalj časa trajajoča ravnanja obeh obdolžencev, ki se nanašajo na različna področja delovnopravnih predpisov in katerih posledice so se manifestirale v oškodovanju v tenorju izreka izpodbijane sodbe navedenih delavcev. Glede na navedeno je torej tudi po oceni pritožbenega sodišča tako, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, mogoče zaključiti, da obd. F. S. v tem kazenskem postopku ni obravnavan za historični dogodek, ki bi imel tako, kot neutemeljeno trdita obrambi obeh obdolžencev, podlago v identičnih oziroma v bistvenem enakih dejstvih, kot so jih imela ravnanja, zaradi katerih je bil zoper obd. F. S. že voden postopek o prekršku in zaradi katerih so mu bili kot odgovorni osebi izdani tudi prej citirani PN.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja v napadeni sodbi namreč izhaja poslovanje družbe S. O., ki je bila že v letu 2010 blokirana zaradi izvršb in neplačevanja prispevkov, torej gre za obravnavanje ves čas istega historičnega dogajanja, v katerem niso bili plačani prispevki in izplačane plače delavcem, naveza in podpora obd. I. K. pa je v izreku zadostno konkretizirana v omogočanju, da je kot edini družbenik in direktor družb O. d.o.o., omogočil promet preko TRR družb K. d.o.o. in O. d.o.o., kamor se je polagala gotovina, prejeta iz naslova opravljanja trgovinske dejavnosti S. O. Zato je prvo sodišče takšno podporo obd. I. K. utemeljeno prepoznalo (le) kot pomoč in ne kot sostorilstvo in štelo v tem delu kot dejanskega poslovodjo obd. F. S., kot zakonitega zastopnika S. O. ter v nadaljevanju prepričljivo in vzorno obrazložilo, da je bilo tudi zaposlovanje delavcev le v domeni obd. F. S. in ne obd. I. K. Dopustitev obd. I. K. za polaganje gotovine na TRR obeh njegovih družb pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nedvomno ravnanje podpore, ki je pripomoglo k ohranjanju poslovanja družbe S. O., saj bi brez tega že v letu 2010 v skladu z določbami ZFPPIPP morali biti izvedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja, oziroma bi moral biti vložen predlog za stečaj (ta je bil šele v letu 2012), šele v letu 2013 pa se je zgodil izbris te družbe brez likvidacije.
Strinjati pa se je s pritožbenimi navedbami, da je v delu, ki se nanaša obd. I. K. nepravilna odločitev prvega sodišča, ko je tudi obd. I. K. (nerazdelno) bila naložena dolžnost plačila premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancem. Skladno s pritožbenimi navedbami namreč drži, da so oškodovani delavci, imena katerih izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe svoje premoženjskopravne zahtevke priglasili v postopku, ki se je do tedaj vodil le zoper obd. F. S. pri Okrajnem sodišču v Žalcu (v fazi posameznih preiskovalnih dejanj), medtem ko so v fazi sojenja pri tako postavljenih premoženjskopravnih zahtevkih (le) vztrajali in nihče izmed njih ni izrecno navajal, da tak premoženjskopravni zahtevek naslavlja tudi zoper obd. I. K. Zato ima pritožba prav, da ne vzdrži obrazložitev prvega sodišča (točka 94), v katerem je le-to sicer pravilno izhajalo iz členov 101 in 102 ZKP, ki uzakonjata podajo predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, v nadaljevanju pa nato nepravilno razlogovalo aktivno legitimacijo v zvezi s podajo premoženjskopravnega zahtevka navedbo, da je naslovnik premoženjskopravnega zahtevka vsakokratni udeleženec, zoper katerega je kazenski postopek uveden, ne da bi ga moral upravičenec še posebej opredeliti. Zato je v tem delu bilo potrebno pritožbi ugoditi zaradi kršitve drugega odstavka člena 102 ZKP in izpodbijano sodbo v odločitvi o premoženjskopravnih zahtevkih, ki se nanaša na obd. I. K. na podlagi zakonskega pooblastila iz šestega odstavka člena 392 ZKP razveljaviti.
OZ člen 631. ZPP člen 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 18, 19. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 6.
podizvajalska pogodba - začasna situacija - posebne gradbene uzance - trditvena podlaga - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da tožeča stranka do terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ni upravičena na podlagi dejstva, da se je z aneksom št. 3 podizvajalec odpovedal uveljavljanju zakonskih zamudnih obresti. Kot je utemeljilo sodišče prve stopnje, je bilo vseh 5 elementov za uporabo določbe 631. člena OZ izpolnjeno dne 30. 3. 2016, kar pomeni, da naknadna odpoved izvajalca v aneksu, ki je bil s strani izvajalca podpisan 27. 9. 2016, v tem delu nima nobenega vpliva na obseg podizvajalčeve terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030586
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZGD-1 člen 33, 33/2, 34, 34/1, 34/3, 35, 35/2. ZDR-1 člen 11. ZDavP-2 člen 352.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plače - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za socialno varnost - neto plača - bruto plača - prokurist - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek
Po določbi 35. člena ZGD-1 prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
Neporavnani prispevki za socialno varnost so davčna terjatev in se lahko izterjajo le v davčni izvršbi, zato jih ni mogoče uveljaviti v okviru premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku.
Iz delovnega razmerja izhaja pravica do bruto plače in drugih povračil iz delovnega razmerja. Plača torej delavcu ne pripada v celoti, temveč se razdeli na plačilo davkov in prispevkov, ki pripadajo državi oziroma različnim državnim blagajnam ter delavcu, ki prejme neto plačo.
nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda
odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - namerna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - retroaktivna veljavnost zakona - predpis, veljaven v času odločanja
Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne pravne narave. Dolžniku so obveznosti odpuščene šele s sklepom o odpustu obveznosti, zato tudi ni mogoče govoriti o zaključenem pravnem položaju. Pri odločanju o odpustu obveznosti sodišče uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - premoženjsko stanje prosilca
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tožnica sodno takso v znesku 405 EUR sposobna plačati v enkratnem znesku, ne da bi se občutno zmanjšala sredstva, namenjena za preživljanje. Vrednost spornega predmeta ima v konkretnem primeru za posledico relativno visoko sodno takso (v znesku 405 EUR). Upoštevajoč ugotovljene dohodke tožnice 604,63 EUR na mesec bi bila s takojšnjim plačilom tako visoke sodne takse ne glede na nepremično premoženje, (za katerega tožnica tudi utemeljeno uveljavlja, da je preobremenjeno s hipotekami) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Glede na navedeno je tožnici treba dovoliti obročno plačilo sodne takse v štirih mesečnih obrokih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029032
KZ-1 člen 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/6.
denarna kazen - izterjava denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Prvi odstavek 87. člena KZ-1 določa le, kako se denarna kazen izvrši, kadar je ni mogoče prisilno izterjati v izvršilnem postopku, pri tem pa od sodišča ne zahteva, da mora v vsakem primeru poskusiti izterjavo z vsemi izvršilnimi sredstvi, ko pa je glede na materialno stanje obsojene jasno, da nima nobenega premoženja niti rubljivih prihodkov in je tako očitno, da izterjava v nobenem primeru ne bo uspešna.