CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00030957
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 8, 339, 339/, 339/2-18, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 350, 350/2, 452, 453. OZ-UPB1 člen 299.
nedovoljen posek lesa - povzročitev škode - omejeni pritožbeni razlogi - bistvene kršitve določb postopka - površna in pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neupoštevanje pravil o prekluziji - zakonske zamudne obresti - dolžniška zamuda - spor majhne vrednosti
Dokazna presoja glede ključnega pravno odločilnega dejstva je namreč zgolj površinska in do te mere pomanjkljiva ter nerazumljiva, da prvostopenjskega dokaznega zaključka o tem, da je bilo vseh 20 dreves posekanih na nepremičnini tožnice, zaenkrat ni mogoče preizkusiti kot pravno pravilnega.
Sodišče prve stopnje je toženca pred razpisom naroka po elektronski pošti celo pozvalo, ali se bo predvidenega naroka lahko udeležil. Toženec ni odgovoril, zato je sodišče prve stopnje kasneje izdalo vabilo za narok. Toženec je vabilo prejel in nato vse do tik pred zdajci ni predlagal preložitve naroka. Sodišče prve stopnje je ravnalo izredno skrbno in mu ni moč prav ničesar očitati, nasprotno velja za ravnanje toženca.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (2008) člen 3.
škodni dogodek - poškodba smučarja - trčenje dveh smučarjev - izključena odgovornost upravljalca smučišča - označevanje nevarnih mest na smučišču - nesreča na smučišču - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Tožnik v tem postopku torej ni zatrjeval in ne dokazoval nobenega izmed dejstev, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo odgovornost smučarja J. in tožnika (vsaj soprispevek), ki sta trčila, prav to pa je bil odločilen vzrok za padec in utrpele poškodbe. Sodišče prve stopnje, tudi če bi ugotovilo protipravno ravnanje zavarovanca toženke v zvezi s postavitvijo znaka, tako ne bi moglo opraviti razmejitve odgovornosti. V zvezi z edino okoliščino, ki bi morda lahko pomenila nek soprispevek zavarovanca toženke, to je neustrezna debelina količka, je tožnik ni uspel dokazati, zato je neutemeljeno njegovo sklicevanje na 3. člen Pravilnika o znakih in označbah na smučiščih. Ob tem pa ima tožnik v pritožbi popolnoma prav, da bi tudi v tem primeru moral zatrjevati in dokazovati da:"s tem posledice za poškodbe pritožnika ne bi bile tako hude, kot so bile.".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030947
OZ člen 39.. SPZ člen 194, 194/1, 195, 196, 196/2, 197, 199, 199/3.. ZPP člen 2, 8, 181, 181/2, 212, 337, 337/1.
zemljiški dolg - ničnost zemljiškega dolga - izigravanje upnikov - podlaga, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (nedopustna podlaga) - zavarovalni zemljiški dolg - posojilna pogodba - ustanovitev zemljiškega dolga - časovne meje pravnomočnosti - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes za vložitev tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Na tej osnovi je glede sporne nepremičnine že zgolj ob sklicevanju na določbo 39. člena OZ upravičeno sprejelo zaključek o ničnosti enostranskega pravnega akta o ustanovitvi spornega zemljiškega dolga s posledično ničnostjo te omejene stvarne pravice ter o ničnosti opravljenega prenosa zemljiškega pisma.
začetek stečajnega postopka - poroštvo - prekinitev postopka
Četudi iz podatkov v spisu izhaja, da pritožnik neveljavnosti Pogodbe ni uveljavljal vse do tedaj, ko je upnik zahteval plačilo, niti ni izkazano, da bi predhodno v zvezi s svojo poroštveno zavezo uveljavljal kakršnokoli ugovore, pa to še ne pomeni, da njegovih ugovorov, s katerimi se brani pred upnikovim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja, ni potrebno obravnavati oziroma nanje obrazloženo odgovoriti, še zlasti, ker ima odločitev o začetku stečajnega postopka daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Upnik je sicer z listinsko dokumentacijo prepričljivo izkazal poroštveno obveznost dolžnika, s tem pa je nanj prevalil dokazno breme, da dokaže, da temu ni tako oziroma da se kot porok ni veljavno zavezal. Toda za zaključek, da tega bremena ni zmogel, bi moralo sodišče prve stopnje njegove ugovore obravnavati in se do njih opredeliti (ali pa postopek prekiniti, če predhodnega vprašanja (ne)veljavnosti poroštvene zaveze ne bo samo reševalo).
Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 26.292,50 EUR, kolikor je izračunalo, da je toženka ob upoštevanju deleža prispevka tožnika k nastanku škode in že plačanega zneska odškodnine v znesku 53.050,00 EUR še dolžna plačati tožniku. Pri tem ni upoštevalo ugovora toženke v odgovoru na tožbo, da naj se posamezni zneski že plačane odškodnine valorizirajo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029054
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 214, 214/2.
vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - neupravičena pridobitev - trditveno in dokazno breme - dejanska in pravna podlaga zahtevka - neprerekane navedbe
Glede na to, da tožeča stranka zahteva vrnitev individualno določenih stvari, bi morala dokazati lastninsko pravico na stvareh in da so te stvari v posesti tožene stranke. Način poslovnega sodelovanja pri tem ni bistvena okoliščina. Tožeča stranka je ponudila preskromno trditveno podlago, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da se sporna svetila še nahajajo v dejanski oblasti tožene stranke. Odločilnih dejstev s katerimi je tožena stranka zatrjevala da svetil nima v posesti tožeča stranka ni prerekala.
Tožeča stranka je podredno tožila na plačilo denarnega zneska in je zato na njej dokazno breme tako glede temelja za plačilo kot za višino. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v nobenem primeru ne more biti upravičena do plačila svetil po nabavni vrednosti, z ozirom na to da gre za več let stara rabljena svetila. Ker pa tega bremena ni zmogla, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029218
OZ člen 164, 164/3, 164/4, 243. SPZ člen 95, 96.
uporabnina - plačilo uporabnine - nepošteni pridobitelj - nedobroverni posestnik - zmotna uporaba materialnega prava - dejansko nastala škoda
Toženo stranko je v smislu določb 95. in 96. člena SPZ treba šteti za nepoštenega pridobitelja. Vzrok za razvezo pogodbe je na njeni strani. Tožena stranka obveznosti plačila kupnine ni izpolnila niti v najmanjšem delu. Neizpolnitev pogodbe je posledica njene volje.
ogroženost otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da otroka, ki bivata pri očetu in kjer živita že od vsega začetka svojega življenja, nista ogrožena in tako tudi ni pogoja za izdajo začasne odredbe po določbi 161. člena DZ.
ZPP člen 70, 72. ZZZDR člen 123. DZ člen 183, 183/1.
nadstandardna višina preživnine - določitev preživnine za mladoletnega otroka - predlog za izločitev sodnika
S trditvami, da naj bi sodnica bila prijateljica sestrične nasprotne udeleženke, predlagatelj uveljavlja odklonitveni razlog. Gre namreč za druge okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnice.
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da Düsseldorfska tabela za določanje preživnine ni merodajna. Predstavlja pa po oceni sodišča druge stopnje merilo, ki se lahko uporabi kot pomoč pri odločanju o preživnini za ml. otroka, ki živi v Republiki Nemčiji. Pravilno pritožba opozarja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dohodek nasprotne udeleženke zgolj 43% dohodka predlagatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030748
KZ-1 člen 63, 65, 65/3-7, 65/3-8, 135, 135/1. ZKP člen 241, 241/1.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vsebina grožnje v tujem jeziku - resna grožnja - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - zasliševanje prič
Pritožbeno sodišče sprejema logične zaključke izpodbijane sodbe, da je pravilno, da so besede zapisane v slovenskem jeziku, saj je oškodovanec izpovedoval v slovenskem jeziku, izpovedal je o tem, kakšne grožnje mu je izrekel obdolženec in kako so le-te vplivale nanj.
ZPP člen 214, 214/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
podizvajalska pogodba - dodatno naročena dela - trditveno in dokazno breme - dogovor o načinu plačila - klavzula ključ v roke - končni obračun
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da tožeča stranka do plačila ni upravičena na podlagi okoliščine, da je bil posel sklenjen po klavzuli funkcionalni ključ v roke. Ta klavzula se nanaša na dela, ki so opredeljena znotraj konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za dela, ki so se izvrševala v okviru temeljnega posla - pogodbe med toženo stranko in družbo A. d. o. o., in pogodbe med to družbo in tožnico, temveč je šlo za izrecno nova in dodatno naročena dela tožene stranke in v takem primeru je izvajalec nedvomno upravičen do dodatnega plačila.
Ker je bila storilcu s sodbo pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, bi moralo sodišče odločanje o predlogu storilca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja odstopiti sodišču, ki je bilo pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1. ZUPJS člen 13. ZSVarPre člen 14.
plačilo sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - pravočasno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - nedovoljene pritožbene novote
Toženec ne more uspeti z navedbo, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse dovolil, da sodišče za preverjanje njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi vse podatke, ki so davčna tajnost oziroma podatke, ki se nanašajo na stanje njegovega premoženja. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto jasno stališče, da je treba preživninsko obveznost izkazati, kar pomeni, da jo je treba navajati in dokazovati.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - skrajšanje preizkusne dobe - izredne okoliščine - namen odpusta obveznosti
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne oblikuje, vendar pa tu ne gre za tak primer. Kot je razvidno iz upraviteljevega poročila (p. d. 38), v (posebno) stečajno maso spadajo nepremičnine v lasti stečajne dolžnice in najemnina v zvezi z eno od nepremičnin. Postopek tega osebnega stečaja se tako ne vodi le zaradi postopka odpusta obveznosti, temveč tudi zaradi unovčevanja stečajne mase. Iz načrta poteka postopka osebnega stečaja (p. d. 41) izhaja, da upravitelj predvideva, da bo uspel unovčiti stečajno maso do srede leta 2021, takrat pa bo poteklo tudi dvoletno preizkusno obdobje. Tudi zato niso utemeljeni očitki pritožnice, da se s (po pritožničini oceni predolgo) preizkusno dobo „zaradi stroškov postopka oškoduje stečajna masa“. Stečajni postopek se namreč ne more zaključiti, preden je unovčena vsa stečajna masa, poplačani upniki ter izvedena vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku (375. člen ZFPPIPP). Pri tem pa višje sodišče še dodaja, da je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti. V tem obdobju je na preizkusu, izpolnjevati mora z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP), upoštevati prepovedi iz 386. člena ZFPPIPP in živeti v skladu s svojimi možnostmi, pri vsem navedenem pa ga nadzira upravitelj. Šele če ta preizkus prestane, je upravičen do odpusta obveznosti.
razlog smotrnosti - oportunitetno načelo - kazenski pregon - kazniva dejanja storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - dovoljenje državnega organa za pregon - dovoljenje ministra za pravosodje - kaznivo dejanje nasilništva - kazniva dejanja zoper javni red in mir
V kazenskem postopku zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj lahko smotrnost iz razloga oportunitetnega načela uporabi samo državni tožilec, ne pa sodišče.
Če se ugotovi, da ni podana identiteta norme se lahko kazenski pregon (postopek) nadaljuje ob pogoju iz četrtega odstavka 14. člena KZ-1, z dovoljenjem ministrstva pristojnega za pravosodje.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da dejstva, ki naj bi se dokazovala s predlaganimi dokazi, za odločitev v sporu niso odločilna ali da je neko dejstvo že dokazano.
predlog za odlog plačila sodne takse - nov predlog za odlog - res iudicata
Če bi sodišče prve stopnje ponovno ugodilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za revizijski postopek, bi ponovno odločilo o že razsojeni stvari, kar pa ne bi bilo pravilno.
Pri presoji identitete norme (kaznivo dejanje trgovine s prepovedanimi drogami) se in abstracto ne zahteva dobesedno preslikava norme iz enega v drug pravni red, ampak je potrebno ugotoviti le, da sta normi po vsebini zakonskih dejanskih stanj med seboj podobni, upoštevajoč vrednostno in teleološko razlago.