spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - bistvene sestavine tožbe - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhodni preizkus tožbe se lahko opravi le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Iz tožbe morajo namreč biti razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča.
garaža - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe
Ključni argumenti izpodbijane sodbe, s katerimi je odgovorjeno na vse nasprotne argumente tožene stranke, ki jih ta ponavlja v pritožbi, so v celoti pravilni, zato jim višje sodišče lahko le pritrjuje in se nanje sklicuje. Sodna praksa je tako že zavzela stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma/ odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Pritožbeno vztrajanje pri nasprotnem zato v materialnem pravu nima opore.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, vložnik pa vloge v postavljenem roku niti kasneje, ni popravil skladno s sklepom sodišča, je pravilno in utemeljeno sporno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska tožba - vrnitev premičnin - posest premičnine - pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom - izročitev premičnine v posest - lastništvo premičnine - zasebni zavod - pravna oseba - nepridobitna dejavnost - gospodarska dejavnost - stroški postopka - kriterij potrebnosti stroškov
Za odločitev o lastništvu premičnin zadostuje, da je tožnik (zasebni zavod) dokazal financiranje in nakup premičnin zase s predložitvijo računov zanje oziroma za plačilo mizarju za izdelavo pohištva. Pri tem prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom na premičninah izpolnjen z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), saj je ugotovilo, da je tožnik pohištvo uporabljal za potrebe izvajanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da so bile premičnine nameščene v stanovanju, ki je bilo hkrati poslovni prostor tožnika in bivališče toženke ter njenega zunajzakonskega partnerja A. A., ter da se je uporabljalo tako za potrebe izvajanja dejavnosti tožnika kot tudi za potrebe njunega bivanja v stanovanju, na lastništvo premičnin nima vpliva.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 48, 49.
izvedenina - več izvedencev
Ob dejstvu, da sta v izvedenskem organu sodelovala dva sodna izvedenca iz različnih medicinskih področij je sodišče prve stopnje pravilno, za vsakega od omenjenih članov priznalo nagrado v višini dveh pisnih izvedenskih mnenj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030432
OZ člen 35, 51, 51/1, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054.
ničnost prodajne pogodbe - stvarne napake - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - skupni del stavbe - bivanje v neprimernem stanovanju - ničnostni razlogi - predmet pogodbe - nedopustnost predmeta pogodbe - venire contra factum proprium - sklenitev izvensodne poravnave - oblika - načelo konsenzualnosti - odločitev o stroških postopka - potni stroški pooblaščenca - pravica do proste izbire pooblaščenca - odvetnik izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Tožnica se neutemeljeno zavzema za ničnost prodajne pogodbe iz razlogov, ki so po vsebini stvarne napake na stanovanju (vdori vode in vlage). Stvarne napake prodane stvari še ne pomenijo ničnosti pogodbe.
Predmet pogodbe ni bil nedopusten: konkretno kletno stanovanje ni predstavljalo skupnega dela in je bilo v pravnem prometu.
Po 335. členu ZPP mora pritožba obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni podpisana, je po 3. odstavku 343. člena ZPP nepopolna in se zavrže, ne da bi se jo vračalo v dopolnitev (336. člen ZPP).
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - pravica uporabe
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 634/2007 opozorilo, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotovitvi, kdo je (dejansko) imel ob uveljaviti ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za določitev imetnika pravica uporabe je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča. Med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča ob uveljavitvi ZLNDL določena kot funkcionalno zemljišče ali ne.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti - uporaba dovozne poti - parkiranje - postavitev ograje - trditvena podlaga - razpravno načelo - kontrolna dejstva - dokazna ocena - verodostojnost priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju samem
Motenje se ugotavlja glede na prej obstoječ obseg posesti. Bistveno je, da pred motenjem obstoječ način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen. Poleg parkiranja, ki je bilo le občasno, je tožnica sporno pot uporabljala tudi za vožnjo, manevriranje-obračanje vozil, vzdrževanje in pluženje poti, kar pa je sedaj s postavitvijo ograje omejeno in s tem dosedanji način izvrševanja posesti otežen.
Ne gre za kršitev razpravnega načela, če sodišče v svojo racionalno argumentacijo vključi obrobna dejstva življenjskega primera (kontrolna dejstva), ki jih nobena pravdna stranka ni zatrjevala. Prav tako ne gre za kršitev tega načela, če sodišče prve stopnje opre sodbo tudi na v dokaznem postopku ugotovljena dejstva, ki predstavljajo le natančnejšo konkretizacijo zatrjevanih dejstev.
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - ustavna odločba - zdravstveno stanje dolžnika
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.
ZPP člen 145, 145/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnitev pogojev - dopolnitev ali poprava tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravilna vročitev sodnih pisanj - prebivališče pravdne stranke - naslov prebivališča - sprememba naslova prebivališča - kršitev pravice do izjave
Toženka ima določeno zakonsko prebivališče na naslovu CSD Ljubljana. Iz podatkov spisa izhaja, da je na tem naslovu prejela tožbo, saj je nanjo odgovorila z vlogo z 28. 7. 2015, ki je bila sodišču predložena zgolj v enem izvodu. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji sklep o popravi odgovora na tožbo zaradi predložitve dodatnega izvoda ni bil nikoli pravilno vročen. Sodišče je namreč sklep pustilo na recepciji CSD, kjer do prevzema pošiljke ni prišlo, nato pa ga je pritrdilo na sodno desko. Ker je tak način vročanja predviden le za pošiljke strankam, ki so med postopkom spremenile prebivališče (prvi odstavek 145. člena ZPP), toženki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost ustrezno popraviti vloženega odgovora na tožbo. S tem je bila kršena njena pravica do izjave, hkrati pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar predstavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029532
ZIZ člen 15, 239, 272. SPZ člen 247, 247/1, 248. ODZ paragraf 428, 480, 974, 1460, 1477. OZ člen 52. ZPP člen 7, 212, 285, 287, 337, 339, 339/2-8.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - služnost stanovanja - osebna služnost - užitek - pravni posel - priposestovanje služnosti - pisna oblika pogodbe - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija - materialno procesno vodstvo - izvedba dokazov - narok - (ne)vpis v zemljiško knjigo
Namen regulacijske začasne odredbe je v ureditvi spornega pravnega razmerja do pravnomočne sodne odločbe. V bistvu gre za varstvo obstoječega stanja, ne pa za zavarovanje kasnejše izvršbe. Zato je potrebno pogoje iz 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Ker gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode, je zato pri izdajanju takšnih začasnih odredb potreben restriktiven pristop, to pa je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Sodišče prve stopnje mora zato ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank zelo omejevalno razlagati pojem težko nadomestljive škode in morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj za nujne primere.
V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati namen in značilnosti začasne odredbe kot časovno omejenega, začasnega sredstva zavarovanja, ki omogoča hitro vmesno odločitev v času, dokler se postopek glede posamezne terjatve ne konča s pravnomočno odločbo. Pri tem se ne prejudicira izid pravdnega postopka in cilj začasne odredbe tudi ni uresničitev zahtevka, pač pa le zagotovitev možnosti, da bo zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca (prvi odstavek 247. člena SPZ). Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določbe o užitku (248. člen SPZ), nastane pa lahko na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne more pa nastati na podlagi priposestovanja, kot je bilo to mogoče po pravilih ODZ. Ker pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja obremenjuje nepremičnino, mora biti po določbi 52. člena OZ sklenjena v pisni obliki, za sam nastanek te služnosti pa je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Zaradi potrebnega vpisa v zemljiško knjigo pa mora zato pogodba vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki mora biti overjeno pri notarju. Zato zatrjevana ustno sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja ne more z njeno realizacijo konvalidirati, saj bi v tem primeru uporaba teorije o realizaciji izničila namen SPZ, po katerem se izključuje kot način pridobitve osebne služnosti stanovanja z uporabo.
Materialno procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zelo omejeno, saj je postopek zavarovanja v skladu z določbami ZIZ pretežno pisni, narok za obravnavo pa ni obligatoren. Ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke nosi trditveno in dokazno breme in glede na dolžnost navajanja konkretnih pravno pomembnih dejstev v predlogu za izdajo začasne odredbe, zahteva po dodatnem pozivanju k obrazložitvi predloga presega zahtevo po materialno procesnem vodstvu. Upnica namreč v predlogu za izdajo začasne odredbe ni konkretizirala, katerega leta naj bi bila sklenjena ustna pogodba o ustanovitvi služnostne pravice stanovanja (niti ni navedla približnega časovnega obdobja), temveč je zgolj navedla, da je bila ta sklenjena pred leti.
Napaka volje lahko poseže v sfero neobstoječe pogodbe. V primeru, da nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, ne gre za veljavno posojilno pogodbo, temveč za neobstoječo, ker volja skleniti resnično pogodbo, niti pod prisilo ni bila podana.
Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki dokazujejo, da pisna oporoka pred pričami ni sestavljena skladno z določili 64. člena ZD in je zato nična, je na tožnikih. Ker pa je dejstvo, da podpis na oporoki ni zapustnikov pristen podpis, negativno dejstvo, je treba tožnikom olajšati dokazovanje. Stranka, ki ne nosi materialnega dokaznega bremena pa nosi procesno dokazno breme, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravo odločilni za uspeh. Glede na ugotovitve izvedencev bi moral toženec, da bi uspel v postopku, predlagati dokaze, ki bi izpodbili mnenji izvedencev.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
financiranje - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvene storitve
Upoštevajoč določbo prvega odstavka 63. člena ZZVZZ je za spremembo v Splošnem dogovoru za leto 2017 dogovorjenih kalkulativnih elementov za vrednotenje programov zdravstvenih storitev, kot je bil po tožeči stranki zatrjevani sklep vlade o povišanju plač v javnem sektorju, ko so se te povišale za dva plačna razreda, potrebna sprememba Splošnega dogovora oziroma soglasje podpisnikov oziroma sklep arbitraže, če ni soglasja, oziroma sklep vlade, če soglasja ne doseže niti arbitraža.
Sodišče prve stopnje je določilo četrtega odstavka 9. člena SD za leto 2017 pravilno razlagalo, ko je pojasnilo, da se avtomatsko usklajevanje lahko nanaša le na primere, ko tožena stranka ima na podlagi SD že določene kalkulativne elemente, torej izhodišča za cene, kakor to izhaja iz prvega odstavka 63. člena v zvezi s členom 66 ZZVZZ. V obravnavanem primeru pa tega ni imela, saj je, kot je to razvidno tudi iz obrazložitve obračuna novih cen upoštevaje višje plače, ki ga je izdelala tožeča stranka morala spreminjati kalkulativne elemente (npr. plačne razrede, osnovno plačo, planske vrednosti) kot so bili številčno in zneskovno določeni v SD za leto 2017 in prilogah k temu. Do spremembe teh je lahko prišlo le po usklajevanju s sodelovanjem vseh podpisnikov SD in na način določen v 63. členu ZZVZZ in SD.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029020
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 359, 359/3. KZ-1C člen 32, 32/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem protipravne premoženjske koristi - način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - novela ZKP-N
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče za odločanje o tem, ali bo obtoženec prestajal kazen na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, ni imelo zakonske podlage. Iz določbe tretjega odstavka 32. člena Prehodnih določb KZ-1C (ki je sprejel določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-C, ki določa način prestajanja kazni zapora na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku) izhaja, da se do uskladitve določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ZKP z novo določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, uporabljajo določbe 86. člena KZ-1, ki pa takega načina prestajanja kazni zapora ni poznal. Šele sedaj veljavni ZKP-N, ki se je pričel uporabljati 20. oktobra 2019 (torej po izreku izpodbijane sodbe), v tretjem odstavku 359. člena določa, da sodišče lahko v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030269
ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/2, 163/3, 286b, 286b/1, 362, 362/2. URS člen 23. OZ člen 190, 190/1, 191.
neupravičena pridobitev - konkludentno ravnanje - privolitev v prikrajšanje - plačilo nedolga - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - prekluzija - plačilo v izogib sili - pridržek pravice zahtevati vračilo - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - predvidljivost - stroški pravdnega postopka - kriterij uspeha - delni uspeh v pravdi - uspeh po temelju in po višini
Delna razveljavitev prvostopenjske sodbe v prejšnjem pritožbenem postopku (opr. št. I Cpg 889/2016) je bila posledica stališča pritožbenega sodišča, da za obravnavanje oziroma upoštevanje dejstev o plačilu računov tožene stranke tudi po 5. 5. 2009 zaradi ekonomske nuje (t. j. iz razloga, da bi se izognila sili) ni bilo podlage v drugem odstavku 362. člena ZPP.
Z uveljavljanjem kršitve 23. člena URS, zatrjevanega nekorektnega materialnega procesnega vodstva prvostopenjskega sodišča v postopku in neupravičenega neupoštevanja razloga za plačilo računov v njihovem polnem znesku tudi po 5. 5. 2009, skuša pritožnica izkazati, da je prišlo do situacije, kot bi bila izdana zanjo "sodba presenečenja".
Pravicam strank v pravdnem postopku ustreza tudi njihova dolžnost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, prav tako pa h kvaliteti sodnega varstva. Od stranke je treba pričakovati, da bo v postopku ravnala skrbno, med drugim tudi z ustrezno preučitvijo pravnih vidikov spora. Neustrezne pravne preučitve pravnih vidikov spora tožnici ni mogoče očitati, saj je s sklicevanjem na možno uporabo 191. člena OZ predvidela tudi možnost uporabe navedenega materialnega pravila in s tem prilagodila tudi obrambo pred uporabo navedenega določila s sklicevanjem na njeno nevednost, da plačuje nekaj, česar ni dolžna. Gre le za to, da se taka njena obramba ni izkazala za učinkovito glede plačil vse od 5. 5. 2009 dalje. Njen očitek prvostopenjskemu sodišču glede nekorektnega materialnega procesnega vodstva, ki naj bi pripeljal do kršitve tožničine ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS se spričo obrazloženega izkaže za neutemeljenega.
Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.
Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029018
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 7, 7/1. URS člen 2, 23, 67. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1, 71/1-5. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZVPot člen 23, 24. ZBan-1 člen 111, 111/5, 127, 177, 177/4.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost kot predhodno vprašanje - prekinitev izvršilnega postopka - odlog izvršbe - lojalna razlaga nacionalnega prava - načelo učinkovitosti prava EU - pravica do učinkovitega sodnega varstva
V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita), ki jo je predlagala slovenska banka kot upnica zoper slovenska dolžnika potrošnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe (namenjene financiranju obnove hiše). Kreditna obveznost je vezana na tujo valuto švicarski frank (CHF).
Sodišče druge stopnje je prekinilo obravnavani postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Sodišče EU je s sodbo C-407/18 z dne 26. 6. 20191 o predlogu sodišča druge stopnje odločilo, tako je izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka. Vendar obstoji nov razlog za prekinitev postopka, saj je v obravnavani zadevi sočasno z izvršilnim postopkom v teku tudi pravdna zadeva, v kateri dolžnika uveljavljata z ničnostno tožbo varstvo pred nepoštenim pogojem v kreditni pogodbi, ki je v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvršilni naslov v obravnavani izvršbi. Morebitna ničnost pravnega posla oziroma obveznosti iz navedene kreditne pogodbe je predhodno vprašanje v obravnavani izvršilni zadevi, saj se nanaša na ugovorni razlog obstoja izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Pravdna zadeva je v zaključni fazi, tako je smotrno izvršilni postopek prekiniti in počakati na končno odločitev pravdnega sodišča (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je ob dolžnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva nujno upoštevati upnikovo pravico do učinkovite izvršbe, je sodišče druge stopnje opravilo tudi verjetnostni preizkus uspeha dolžnikov v pravdi in s tem preprečilo prekomerni poseg, ki bi ga povzročila avtomatična prekinitev izvršilnega postopka, utemeljena le na goli vložitvi ničnostne tožbe. Tak pristop je tudi skladen z navedeno odločitvijo Sodišča EU.
Sodišče druge stopnje je smiselno uporabilo navedena določila ZPP o prekinitvi postopka, ker ureditve odloga izvršbe v 71. členu ZIZ, ki sicer v 5. točki prvega odstavka posebej ureja primer vložitve ničnostne tožbe, ni mogoče razlagati skladno z zahtevami Sodišča EU iz Sodbe C-407/18, ki poudarja odlog izvršbe po uradni dolžnosti in opredeljuje kot neučinkovito varstvo potrošnikov ob upoštevanju strogega razumevanja slovenskih zakonskih pogojev za odlog izvršbe.
Ugovor in odlog sta po namenu, vsebini in pravni podlagi ter pravnih učinkih različna pravna instituta, ki ju ni mogoče vsebinsko prekrivati, tako samo vložitev ugovora še ni mogoče razumeti kot podajo predloga za odlog izvršbe.
Za iskanje rešitve, ki bi kljub neustrezni zakonski ureditvi odloga izvršbe v slovenski pravni ureditvi omogočalo učinkovito varstvo potrošnikov, ki sprožijo pravdo v zvezi s presojo nepoštenih pogojev, je pomemben poudarek Ustavnega sodišča, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.
Navedeno razumevanje povezanosti izvršilnega in pravdnega postopka kot celote sodnega varstva potrošnikov utrjuje tudi ustaljeno stališče Sodišča EU, da naknadno odškodninsko varstvo, ko je izvršba že opravljena, ne pomeni ustreznega, ne učinkovitega sredstva za prenehanje uporabe nepoštenega pogoja, kar je v nasprotju z določilom člena 7(1) Direktive 93/13.
Obstoj nepoštenega pogoja je verjetno izkazan že s predloženim izvršilnim naslovom. Nepošten (nedopusten) je v obravnavanem notarskem zapisu zajet pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja. Navedeno stališče je utemeljeno s kršitvijo nacionalnega (23. in 24. člen ZVPot) in prava EU (člen 3 in 4 Direktive 93/13).