Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, vložnik pa vloge v postavljenem roku niti kasneje, ni popravil skladno s sklepom sodišča, je pravilno in utemeljeno sporno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00030197
ZPIZ-2 člen 11, 37, 47, 47/1, 49, 49/2, 137.. ZUP člen 223, 223/1.
invalidska pokojnina - poprava pisne pomote - upravni postopek
Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po ZUP. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi in pravni teoriji le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029527
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 32, 55, 55/1, 210. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - načelo formalne legalitete - ugotavljanje ničnosti - ugovorni razlog - ugovor zastaranja terjatve - desetletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - pravica do kontradiktornosti - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je tako enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Ko je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar.
Za ugotavljanje ničnosti določil same kreditne pogodbe iz notarskega zapisa v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim sporazumom, zastarajo v 10 letih, kar velja tako za glavnico kot za dogovorjene pogodbene obresti, ne velja pa za dogovorjene zakonske zamudne obresti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028544
SPZ člen 17, 92, 93. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 334. ZPP člen 108, 180. ZFPPIPP člen 97, 245, 382.
pogodba o finančnem leasingu - solidarno poroštvo - odstop od pogodbe - priznanje terjatve v stečaju - res iudicata - obligacijsko razmerje - izbris pravne osebe iz sodnega registra - rei vindicatio - posest nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - identiteta tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - številka parcele in katastrska občina - nedoločen tožbeni zahtevek - pritiklina
Priznanje terjatve v stečaju s strani stečajnega upravitelja ima smiselno enake učinke kot pripoznava zahtevka v pravdi in tudi ustvarja učinek pravnomočno razsojene stvari (res judicata).
Stečajni upravitelj se ni dolžan posvetovati s stečajnim dolžnikom o priznanju terjatve.
Ko je zaradi zaključka stečajnega postopka pravna oseba izbrisana iz sodnega registra, je to dokončno in nepreklicno prenehanje pravne osebe brez pravnih naslednikov, zato pravice in obveznosti iz lizing pogodbe niso avtomatično prešle na nikogar.
Gospodarske družbe so samostojni pravni subjekti, torej samostojni nosilci pravic in obveznosti, njihovo premoženje, pravice in obveznosti pa so pravno formalno strogo ločeni od premoženja, pravic in obveznosti družbenikov, delničarjev, poslovodij in drugih fizičnih oseb, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravnimi osebami. Za kakršenkoli prehod premoženja, pravic ali obveznosti s pravne osebe na fizično osebo mora biti izkazan ustrezen pravni posel ali kakšen drug pravni naslov.
S popravkom številke katastrske občine s strani sodišča (ob nespremenjenih parcelnih številkah in imenu katastrske občine) se identiteta zahtevka ni spremenila.
Pritikline delijo usodo glavne stvari, vendar pa morajo biti pritikline, če se zahteva njihova izročitev, jasno označene in določene.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - pogojna obsodba - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbenimi trditvami, da je prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu dalo prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, pri čemer je povsem prezrlo obteževalne okoliščine, predvsem tudi zavržnost in težo samega kaznivega dejanja.
nagrada za delo izvedenca - predujem za izvedenca - manjkajoči predujem - pravnomočna odločitev - res iudicata
Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožniku naložilo, da izvedenski instituciji neposredno plača manjkajoči del nagrade. Vendar pa iz pravnomočnega sklepa z dne 22. 6. 2009 izhaja, da je sodišče prve stopnje že tedaj odločilo o manjkajočem predujmu, in sicer ga je v znesku 767,88 EUR naložilo v plačilo toženi stranki. Ker mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je o stvari že odločeno in je sodišče vezano na svoje sklepe, če se ti ne nanašajo na vodenje pravde (četrti odstavek 329. člena ZPP), je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - ustavna odločba - zdravstveno stanje dolžnika
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
OZ člen 132, 243, 243/3, 243/4, 766, 768, 769, 769/1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - mandatna pogodba - kršitev pogodbe - dolžna skrbnost - pooblastilo za zastopanje - prekoračitev pooblastila - izvedeni finančni instrumenti - navadna škoda - obseg odškodnine - odmik od naročila in navodil - terminski posli - rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz - vračilo nagrade
Bistveni del presoje sodišča prve stopnje temelji na pravilu, da mora prevzemnik posla izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik, pri čemur mu morajo biti vodilo naročnikovi interesi ter da se prevzemnik lahko odmakne od sprejetega naročila samo s soglasjem naročitelja (prvi odstavek 769. člen OZ).
Pritožnik s trditvami, da je tožeča stranka vedela za obstoj relativno velikega negativnega salda terminskih pogodb z zapadlostjo do 3. 4. 2007, ne more omajati stališča sodišča prve stopnje, da za sklenitev novih terminskih pogodb v USD in JPY ni več imel mandata tožeče stranke. Zgolj vedenje namreč ne zadostuje. Če bi hotel toženec ovreči trditve tožeče stranke, bi moral trditi in dokazati, da je za rekonstrukcijske posle že sklenjenih terminskih pogodb pridobil soglasje zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ob tem ni uspel ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel mandat za sklepanje terminskih pogodb v USD in JPY le za zavarovanje kreditnih pogodb, v katerih je bila obveznost dogovorjena v USD in JPY. Drugačnega dogovora, ki bi izkazoval mandat tožencu, da sklepa nove terminske pogodbe v USD in JPY brez povezave s temeljnim kreditnim poslom, toženec ni izkazal.
izjava o odpovedi dediščini - stranka zapuščinskega postopka - dedna izjava
Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.
Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
plačilo stroškov sanacije - solastna nepremičnina - sanacija objekta - dogovor - obnova fasade - stroški obnove fasade - stroški obnove nepremičnine - streha - nujno potrebni ukrepi - nujna dela - dogovor o obsegu dela - obseg del - popis del - obogatitveni zahtevek
Tožnica v tem postopku od toženke zahteva plačilo dela investicije v obnovo strehe glede na solastniški delež toženke in povračilo sorazmernega vložka v fasado objekta, v delu, kot je ta presegel golo obnovo, upoštevajoč vrednost toženkine obogatitve.
Obseg nujnih del, potrebnih za sanacijo strehe, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenca gradbene stroke, ki je po podanih pripombah toženke v dopolnitvi izvedeniškega mnenja poudaril, da je bila streha zaradi dotrajnosti elementov nujno potrebna obnove, saj je zamakala, kar je vplivalo na skupne dele in posamezna stanovanja.
Soglasje toženke za rušitev obeh dimnikov po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni, da bi za ta dela morala kriti tudi stroške.
Napaka volje lahko poseže v sfero neobstoječe pogodbe. V primeru, da nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, ne gre za veljavno posojilno pogodbo, temveč za neobstoječo, ker volja skleniti resnično pogodbo, niti pod prisilo ni bila podana.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti - uporaba dovozne poti - parkiranje - postavitev ograje - trditvena podlaga - razpravno načelo - kontrolna dejstva - dokazna ocena - verodostojnost priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju samem
Motenje se ugotavlja glede na prej obstoječ obseg posesti. Bistveno je, da pred motenjem obstoječ način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen. Poleg parkiranja, ki je bilo le občasno, je tožnica sporno pot uporabljala tudi za vožnjo, manevriranje-obračanje vozil, vzdrževanje in pluženje poti, kar pa je sedaj s postavitvijo ograje omejeno in s tem dosedanji način izvrševanja posesti otežen.
Ne gre za kršitev razpravnega načela, če sodišče v svojo racionalno argumentacijo vključi obrobna dejstva življenjskega primera (kontrolna dejstva), ki jih nobena pravdna stranka ni zatrjevala. Prav tako ne gre za kršitev tega načela, če sodišče prve stopnje opre sodbo tudi na v dokaznem postopku ugotovljena dejstva, ki predstavljajo le natančnejšo konkretizacijo zatrjevanih dejstev.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - bistvene sestavine tožbe - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhodni preizkus tožbe se lahko opravi le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Iz tožbe morajo namreč biti razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029020
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 359, 359/3. KZ-1C člen 32, 32/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem protipravne premoženjske koristi - način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - novela ZKP-N
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče za odločanje o tem, ali bo obtoženec prestajal kazen na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, ni imelo zakonske podlage. Iz določbe tretjega odstavka 32. člena Prehodnih določb KZ-1C (ki je sprejel določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-C, ki določa način prestajanja kazni zapora na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku) izhaja, da se do uskladitve določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ZKP z novo določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, uporabljajo določbe 86. člena KZ-1, ki pa takega načina prestajanja kazni zapora ni poznal. Šele sedaj veljavni ZKP-N, ki se je pričel uporabljati 20. oktobra 2019 (torej po izreku izpodbijane sodbe), v tretjem odstavku 359. člena določa, da sodišče lahko v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivni primarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - delovna nesreča
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodbe - telesne bolečine in strah - potek zdravljenja - posttravmatska stresna motnja - začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih - udeleženec prometne nesreče - otrok - dokazovanje z izvedencem
Ker pravično denarno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah prve tožnice predstavlja znesek v višini 2.000,00 EUR, kar je toženka prvi tožnici izplačala že pred vložitvijo tožbe, je sodišče druge stopnje sodbo glede prve tožnice spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V zvezi s posttravmatsko stresno motnjo pa je utemeljena pritožbena navedba toženke, da je sodišče zmotno v okviru postavke iz naslova strahu druge tožnice upoštevalo posttravmatsko stresno motnjo. Glede na trajanje le-te je namreč to treba upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti.
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 5, 6, 9, 9/1, 17, 17/2, 17/2-3, 20, 20/2, 21, 21/2. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov - evropski izvršilni nalog - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - vsebina potrdila - predpisani obrazec - formalne pomanjkljivosti - uradni preizkus sklepa o izvršbi - pomanjkljivost, ki se lahko popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti - odprava pomanjkljivosti - popolnost listine - sredstva izvršbe - načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe
Tako sodba kot tudi njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo se v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine. Vse morebitne pomanjkljivosti v zvezi z izdajo Potrdila sme dolžnik uveljavljati le pred sodiščem izvora, to je pred italijanskim sodiščem, ki je Potrdilo izdalo.
Oviro za dovolitev in opravo izvršbe v državi članici izvršbe pa lahko predstavlja pomanjkljivo ali nepravilno sestavljeno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo. Če določene obvezne rubrike obrazca iz priloge I k Uredbi 805/2004 niso izpolnjene, je treba šteti, da ne gre za ustrezen izvršilni naslov. Formalne pomanjkljivosti v zvezi z izvršilnim naslovom, med katere sodijo tudi pomanjkljivost glede oblike, predstavljajo formalno pomanjkljivost predloga za izvršbo, glede katere mora dati sodišče upniku možnost odprave. Ker je pomanjkljivost Potrdila očitno spregledalo, je ravnalo pravilno, ko je upniku možnost odprave dalo ob odločanju o ugovoru, ko mora sodišče po uradni dolžnosti ponovno paziti tudi na to, ali je listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba, izvršilni naslov.
3. člen ZIZ, po katerem se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo, pred dokončnim poplačilom upnika sodišču ne daje samostojne podlage za ustavitev izvršbe z (drugimi) dovoljenimi sredstvi in predmeti. Opravo izvršilnih dejanj sodišče ustavi šele, ko je upnik poplačan, in v drugih primerih, ki jih izrecno določa ZIZ. V skladu z določbo 34. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, torej po predlogu upnika (načelo dispozitivnosti), ki mu mora sodišče slediti. Paziti mora le na morebitne omejitve in izvzetja iz izvršbe, ki jih določa zakon.
Dolžnik je v izvršilnem postopku glede sredstev in predmetov izvršbe varovan z določbama drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ, ki mu omogočata vložitev pravnega sredstva, s katerim lahko predlaga omejitev izvršbe na enega ali več od dovoljenih sredstev izvršbe ali izvršbo na drugo sredstvo ali predmet izvršbe. Tudi v primeru ugoditve predlogu dolžnika sodišče izvršbe z ostalimi sredstvi oz. predmetni ne ustavi, ampak je ta le začasno zadržana.