V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.
Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.
sodna taksa - višina sodne takse - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost predmeta postopka - izpodbijani del
Ker predlagateljica s pritožbo izpodbija po njenih trditvah premalo prisojenih 733,83 EUR, gre navedeni znesek šteti za izpodbijani del v pritožbenem postopku. Pritrditi ji zato gre, da sodna taksa za pritožbo od izpodbijanega dela v pritožbenem postopku 733,83 EUR znaša 63 EUR (po najnižji postavki iz 17. člena ZST-1 v povezavi s tarifno številko 9621, to je 30 EUR x količnik 2,1).
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po 5. odst. 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Morebiten drugačen dogovor iz 2. odst. 17. člena ZOdv je v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, ničen. Ob tako sankcioniranem drugačnem dogovoru je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru zastopanja stranke po odločbi BPP sodišče lahko priznana le polovico točk in posledično polovico zneska, ki bi odvetniku pripadali po OT.
Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki dokazujejo, da pisna oporoka pred pričami ni sestavljena skladno z določili 64. člena ZD in je zato nična, je na tožnikih. Ker pa je dejstvo, da podpis na oporoki ni zapustnikov pristen podpis, negativno dejstvo, je treba tožnikom olajšati dokazovanje. Stranka, ki ne nosi materialnega dokaznega bremena pa nosi procesno dokazno breme, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravo odločilni za uspeh. Glede na ugotovitve izvedencev bi moral toženec, da bi uspel v postopku, predlagati dokaze, ki bi izpodbili mnenji izvedencev.
OZ člen 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
povrnitev škode - odpoved pogodbe - izredna odpoved - neutemeljen odstop od pogodbe - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izgubljeni dobiček - informativni dokaz
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Za izračun izgubljenega dobička je potrebno upoštevati in od zneska prihodkov odšteti tudi stroške in druge z njimi povezane izdatke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030432
OZ člen 35, 51, 51/1, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054.
ničnost prodajne pogodbe - stvarne napake - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - skupni del stavbe - bivanje v neprimernem stanovanju - ničnostni razlogi - predmet pogodbe - nedopustnost predmeta pogodbe - venire contra factum proprium - sklenitev izvensodne poravnave - oblika - načelo konsenzualnosti - odločitev o stroških postopka - potni stroški pooblaščenca - pravica do proste izbire pooblaščenca - odvetnik izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Tožnica se neutemeljeno zavzema za ničnost prodajne pogodbe iz razlogov, ki so po vsebini stvarne napake na stanovanju (vdori vode in vlage). Stvarne napake prodane stvari še ne pomenijo ničnosti pogodbe.
Predmet pogodbe ni bil nedopusten: konkretno kletno stanovanje ni predstavljalo skupnega dela in je bilo v pravnem prometu.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodbe - telesne bolečine in strah - potek zdravljenja - posttravmatska stresna motnja - začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih - udeleženec prometne nesreče - otrok - dokazovanje z izvedencem
Ker pravično denarno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah prve tožnice predstavlja znesek v višini 2.000,00 EUR, kar je toženka prvi tožnici izplačala že pred vložitvijo tožbe, je sodišče druge stopnje sodbo glede prve tožnice spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V zvezi s posttravmatsko stresno motnjo pa je utemeljena pritožbena navedba toženke, da je sodišče zmotno v okviru postavke iz naslova strahu druge tožnice upoštevalo posttravmatsko stresno motnjo. Glede na trajanje le-te je namreč to treba upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038259
ZLD člen 18, 18-6. OZ člen 6, 6/2, 131. URS člen 26.
koncesijska pogodba - odpoved koncesijske pogodbe - lekarniška dejavnost - odvzem koncesije - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - obnova postopka - izgubljeni dobiček - profesionalna skrbnost
Če v koncesijskem aktu oz. koncesijski pogodbi ni predvidena enostranska odpoved pogodbe, slednja ni dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, s posledičnim odvzemom koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, pomeni oblastno odločitev, ki izvotli pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavi arbitrarnosti in mu odvzame vsakršno pravno varnost.
odmera sodne takse - pritožba - vmesna sodba in zastaranje
Vmesna sodba o ugovoru zastaranja je sodba o glavni stvari, o glavnem zahtevku (315.a člen ZPP), s katero je zavrnjen ugovor zastaranja, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka po podlagi. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti (333. člen ZPP), ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sicer se šteje, da je pritožba umaknjena, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (105.a člen ZPP). Taksna obveznost pa nastane ob vložitvi pravnega sredstva, razen če ni v točkah od 2 do vključno 21 prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določeno drugače (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Torej ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost za pritožbo.
Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ uporabiti tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana, ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini oz. v višjem znesku. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne dajatve pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba pravilna in zakonita.
ureditev meje - izrek sklepa - katastrski podatek - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrska občina
Po presoji pritožbenega sodišča je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker se v izreku in obrazložitvi kot sestavni del sklepa ne navaja ista skica terenske izmere..
V izpodbijanem delu izreka sklepa sodišča prve stopnje ni natančnega opisa določene meje, manjkajo številke zemljiško katastrskih točk, po katerih poteka določena meja. Zaradi izvedbe sklepa v katastru pa mora biti sklepu priložena dokumentacija, iz katere so razvidni vsi zahtevani katastrski podatki (elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan v skladu z določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). Iz sklepa v izpodbijanem delu tudi ni razvidno (niti iz zapisnika o zadnjem naroku), da je sodišče prve stopnje na kraju samem določilo mejo in jo označilo s trajnimi mejnimi znamenji ter v katerih zemljiško katastrskih točkah.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Ali gre za takšen dejanski stan, je v vsakem konkretnem primeru potrebno razčistiti in ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, in ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delovni stroj - delo z viličarjem - prispevek oškodovanca - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dolžna skrbnost - presoja višine denarne odškodnine - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - administrativni stroški - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar.
Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.
Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska tožba - vrnitev premičnin - posest premičnine - pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom - izročitev premičnine v posest - lastništvo premičnine - zasebni zavod - pravna oseba - nepridobitna dejavnost - gospodarska dejavnost - stroški postopka - kriterij potrebnosti stroškov
Za odločitev o lastništvu premičnin zadostuje, da je tožnik (zasebni zavod) dokazal financiranje in nakup premičnin zase s predložitvijo računov zanje oziroma za plačilo mizarju za izdelavo pohištva. Pri tem prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom na premičninah izpolnjen z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), saj je ugotovilo, da je tožnik pohištvo uporabljal za potrebe izvajanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da so bile premičnine nameščene v stanovanju, ki je bilo hkrati poslovni prostor tožnika in bivališče toženke ter njenega zunajzakonskega partnerja A. A., ter da se je uporabljalo tako za potrebe izvajanja dejavnosti tožnika kot tudi za potrebe njunega bivanja v stanovanju, na lastništvo premičnin nima vpliva.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 5, 6, 9, 9/1, 17, 17/2, 17/2-3, 20, 20/2, 21, 21/2. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov - evropski izvršilni nalog - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - vsebina potrdila - predpisani obrazec - formalne pomanjkljivosti - uradni preizkus sklepa o izvršbi - pomanjkljivost, ki se lahko popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti - odprava pomanjkljivosti - popolnost listine - sredstva izvršbe - načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe
Tako sodba kot tudi njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo se v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine. Vse morebitne pomanjkljivosti v zvezi z izdajo Potrdila sme dolžnik uveljavljati le pred sodiščem izvora, to je pred italijanskim sodiščem, ki je Potrdilo izdalo.
Oviro za dovolitev in opravo izvršbe v državi članici izvršbe pa lahko predstavlja pomanjkljivo ali nepravilno sestavljeno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo. Če določene obvezne rubrike obrazca iz priloge I k Uredbi 805/2004 niso izpolnjene, je treba šteti, da ne gre za ustrezen izvršilni naslov. Formalne pomanjkljivosti v zvezi z izvršilnim naslovom, med katere sodijo tudi pomanjkljivost glede oblike, predstavljajo formalno pomanjkljivost predloga za izvršbo, glede katere mora dati sodišče upniku možnost odprave. Ker je pomanjkljivost Potrdila očitno spregledalo, je ravnalo pravilno, ko je upniku možnost odprave dalo ob odločanju o ugovoru, ko mora sodišče po uradni dolžnosti ponovno paziti tudi na to, ali je listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba, izvršilni naslov.
3. člen ZIZ, po katerem se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo, pred dokončnim poplačilom upnika sodišču ne daje samostojne podlage za ustavitev izvršbe z (drugimi) dovoljenimi sredstvi in predmeti. Opravo izvršilnih dejanj sodišče ustavi šele, ko je upnik poplačan, in v drugih primerih, ki jih izrecno določa ZIZ. V skladu z določbo 34. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, torej po predlogu upnika (načelo dispozitivnosti), ki mu mora sodišče slediti. Paziti mora le na morebitne omejitve in izvzetja iz izvršbe, ki jih določa zakon.
Dolžnik je v izvršilnem postopku glede sredstev in predmetov izvršbe varovan z določbama drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ, ki mu omogočata vložitev pravnega sredstva, s katerim lahko predlaga omejitev izvršbe na enega ali več od dovoljenih sredstev izvršbe ali izvršbo na drugo sredstvo ali predmet izvršbe. Tudi v primeru ugoditve predlogu dolžnika sodišče izvršbe z ostalimi sredstvi oz. predmetni ne ustavi, ampak je ta le začasno zadržana.
KZ-1 člen 20, 20/2,47, 48a, 49, 308, 308/3, 308/6.
odločba o kazni - obteževalne okoliščine - stranska denarna kazen - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države
Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z odločbo o kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
V skladu z domnevo o popolnosti listine se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena. Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane, mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek.
Morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo po realizaciji pogodbe ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije.
Kavzo pogodbe lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030269
ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/2, 163/3, 286b, 286b/1, 362, 362/2. URS člen 23. OZ člen 190, 190/1, 191.
neupravičena pridobitev - konkludentno ravnanje - privolitev v prikrajšanje - plačilo nedolga - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - prekluzija - plačilo v izogib sili - pridržek pravice zahtevati vračilo - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - predvidljivost - stroški pravdnega postopka - kriterij uspeha - delni uspeh v pravdi - uspeh po temelju in po višini
Delna razveljavitev prvostopenjske sodbe v prejšnjem pritožbenem postopku (opr. št. I Cpg 889/2016) je bila posledica stališča pritožbenega sodišča, da za obravnavanje oziroma upoštevanje dejstev o plačilu računov tožene stranke tudi po 5. 5. 2009 zaradi ekonomske nuje (t. j. iz razloga, da bi se izognila sili) ni bilo podlage v drugem odstavku 362. člena ZPP.
Z uveljavljanjem kršitve 23. člena URS, zatrjevanega nekorektnega materialnega procesnega vodstva prvostopenjskega sodišča v postopku in neupravičenega neupoštevanja razloga za plačilo računov v njihovem polnem znesku tudi po 5. 5. 2009, skuša pritožnica izkazati, da je prišlo do situacije, kot bi bila izdana zanjo "sodba presenečenja".
Pravicam strank v pravdnem postopku ustreza tudi njihova dolžnost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, prav tako pa h kvaliteti sodnega varstva. Od stranke je treba pričakovati, da bo v postopku ravnala skrbno, med drugim tudi z ustrezno preučitvijo pravnih vidikov spora. Neustrezne pravne preučitve pravnih vidikov spora tožnici ni mogoče očitati, saj je s sklicevanjem na možno uporabo 191. člena OZ predvidela tudi možnost uporabe navedenega materialnega pravila in s tem prilagodila tudi obrambo pred uporabo navedenega določila s sklicevanjem na njeno nevednost, da plačuje nekaj, česar ni dolžna. Gre le za to, da se taka njena obramba ni izkazala za učinkovito glede plačil vse od 5. 5. 2009 dalje. Njen očitek prvostopenjskemu sodišču glede nekorektnega materialnega procesnega vodstva, ki naj bi pripeljal do kršitve tožničine ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS se spričo obrazloženega izkaže za neutemeljenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028654
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3. SPZ člen 39, 43, 43/2.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - prijava izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - vsebina prijave - preizkus prijavljenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - obstoj prerekane izločitvene pravice - priposestvovanje
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.