formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Sicer pa sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če sodnik pri tem ugotovi, da ima obtožni predlog kakšne formalne napake, v skladu z 76. členom ZKP pozove vložnika, naj obtožni predlog dopolni in mu za to določi primeren rok.
Materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega predloga pa je faza, ki sledu predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, zato poziva na dopolnitev tudi ni bilo dolžno poslati, niti to ni bilo potrebno, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča obtožni predlog vseboval vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Zato se pritožbena izvajanja, s katerimi se višji državni tožilec zavzema za vrnitev obtožnega predloga v popravo, pokažejo kot neutemeljena.
lastninska pravica na nepremičnini - klet - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - individualni del - zemljiškoknjižni podatki - pogodbeni prenos lastninske pravice - katastrski podatek
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve je povezan (tudi) z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo. Klet kot individualni prostor sicer (upoštevaje tretji odstavek 4. člena SZ-1) lahko predstavlja sestavni del posameznega dela ali pa mu (v nasprotnem primeru) pripada. Vendar pa je potrebno tudi za presojo z njo povezanih lastninsko-pravnih vprašanj upoštevati zemljiško-knjižne vpise (zemljiško-knjižno stanje).
odločitev o pravdnih stroških - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).
Dolžnik v pritožbi navaja, da novega plačilnega naloga v predmetni zadevi ni prejel v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, po katerem sodišče v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (iz te določbe izhaja, da v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse mora sodišče taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, s katerim ga pozove, da v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso, pri čemer mora plačilni nalog vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno). Ker sodišče prve stopnje z delno oprostitvijo dolžnika plačila sodnih taks, le te ni spremenilo (po plačilnem nalogu je taksa znašala 33,00 EUR, dolžnik pa je oproščen plačila takse le nad zneskom 44,00 EUR), ni bilo dolžno izdati novega plačilnega naloga v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, temveč bi moralo postopati po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 in dolžnika v sklepu z dne 31. 5. 2019 opozoriti, da mu začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa. Iz tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 namreč izhaja, da tako postopa sodišče, kadar predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi; v konkretnem primeru pa dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo ugodeno do višine zneska 44,00 EUR.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029310
DZ člen 157, 157/2, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stiki med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokova korist - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neopredelitev do dokaznih predlogov
Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje.
Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.
Ker je zavarovalnica (toženka) dokazala, da je bolnišnica ustrezno čistila hodnik, na katerem je tožnici (pacientki) zdrsnilo, da je padla, se je ekskulpirala odgovornosti.
Ročno čiščenje hodnika je ob postavitvi opozorilne table in protizdrsnih tleh običajen način čiščenja. Možnost strojnega čiščenja ne pomeni, da je podana protipravnost ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031102
ZPP člen 183, 286, 286/3, 337, 337/1. OZ člen 41, 86, 94.
ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - sposobnost za razsojanje - poslovna nesposobnost - sklenitev pogodbe - pogodba poslovne nesposobne osebe - pogodbena volja - pravočasen dokazni predlog - prekluzija dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov
Na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba, datirana z dnem 15. 2.2007, s katero je toženka prodala sporni del nepremičnin tožniku, sestavljena in podpisana po letu 2007, ko toženka ni bila (več) sposobna za razsojanje in se ni več zavedala, kaj podpisuje oziroma kakšno pogodbo sklepa, je pravilen zaključek, da je takšna pogodba neobstoječa oziroma nična.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve o vsebini pogodbenega dogovora. Obveznost vrnitve varščine ob poteku najemne pogodbe nedvoumno izhaja tako iz aneksa k najemni pogodbi kot iz najemne pogodbe. Vsebino takega dogovora so potrdile tudi priče.
Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedbe, da toženec v knjigovodskih evidencah nima knjižene nobene obveznosti do tožnika, in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Gre za indično dejstvo, ki bi v povezavi z drugimi dejstvi lahko potrjevalo toženčevo trditev, da njegova obveznost ne obstaja. Taka pomanjkljivost ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in še manj, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Ob drugačnem zapisu pogodbe in z njim skladnih izpovedbah prič je šlo za osamljen indic. Izostanek izrecnega ovrednotenja v sodbi zato tudi ni mogel vplivati na njeno pravilnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00030402
ZPP člen 154. OZ člen 198. SZ-1 člen 111.
tožba na izselitev - zahtevek za plačilo uporabnine - zavrženje dela tožbe - naknadno odpadel pravni interes - uporabnina - pravni naslov za bivanje - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha strank - zavrženje tožbe
Zavrženje tožbe z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni strankin neuspeh, kar velja ne glede na razlog za zavrženje.
Za odločitev v predmetni zadevi je pomembno zgolj, ali je toženec v tožničini hiši bival na podlagi pravnega naslova, torej zakonito, ali ne. Na to presojo njegovo obnašanje (zatrjevane manipulacije in psihično nasilje) ne vpliva.
neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov.
Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem seznanjena, je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče govoriti o njeni nepoštenosti v smislu 193. člena OZ. Šele s tem trenutkom je namreč izvedela, da je brez pravne podlage obogatena na tuj račun in zato zamudnih obresti od prejetega zneska za čas pred tem ni mogoče zahtevati.
Dobroverni prejemnik jamči le za vrednost dejansko doseženih plodov, ne pa tudi za tiste, ki jih je opustil obrati (smiselno enako obresti).
motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
Ker neposredna vročitev plačilnega naloga ni bila mogoča, se je osebna vročitev opravila tako, da je vročevalec pisanje izročil pošti, v predlagateljevem hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je navedel, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker predlagatelj pisanja v navedenem roku ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, kar v obravnavanem primeru pomeni 29. 5. 2019. Naslednjega dne je tako začel teči 8-dnevni ugovor, ki se je iztekel 6. 6. 2019, predlagatelj pa je ugovor zoper plačilni nalog vložil 11. 6. 2019 oziroma prepozno. Sodišče prve stopnje je zato njegov ugovor pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.
pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v evidence - pisno soglasje
Na vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom. Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o pravdnih stroških - stroški odvetniškega zastopanja - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - uporaba odvetniške tarife
Sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (od 0,459 na 0,6 EUR) je vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja, kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Število točk je za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %. Pritožnik se zato utemeljeno sklicuje na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, ki jo mora na predlog odvetnika upoštevati sodišče na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožniku odmeriti odvetniške stroške upoštevaje vsoto točk po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje
Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.