odločitev o pravdnih stroških - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029708
OZ člen 104, 104/4, 105, 107, 619. ZPP člen 212, 358.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksen pravni posel - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - čas izpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Iz določila 107. člena OZ izhaja, da lahko stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da druga stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe.
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se to določilo uporablja tako za fiksne kot nefiksne pravne posle. Vendar pa je pri načinu odstopa od pogodbe bistvena razlika, ali gre za fiksen ali nefiksen pravni posel. V primeru nefiksnega pravnega posla je namreč treba upoštevati, da ima dolžnik po zapadlosti pravico do dodatnega primernega roka, v katerem lahko še veljavno izpolni svoje obveznosti, upnik pa je dolžan takšno izpolnitev sprejeti (prvi in drugi odstavek 105. člena OZ). To podaljšanje je treba v skladu s pravno teorijo in sodno prakso upoštevati tudi pri odstopu od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka. To pomeni, da je v primeru nefiksnega pravnega posla mogoče veljavno odstopiti od pogodbe po 107. členu OZ le, če je iz okoliščin primera v trenutku odstopa očitno, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil.
Tožena stranka je neutemeljeno odstopila od Pogodbe in s tem preprečila tožeči stranki izpolnitev njenih pogodbenih obveznosti. Zato tožena stranka ni bila upravičena uveljaviti pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve. Ker torej terjatev tožene stranke iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve ni obstajala tudi ni bil možen njen pobot s terjatvijo tožeče stranke iz naslova opravljenih del. Glede na pojasnjeno terjatev tožeče stranke za plačilo zneska 8.792,83 EUR s pripadki za opravljeno delo po pogodbi še obstoji.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje
Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.
najemna pogodba - najemnina - odpust dolga - bruto znesek
Bruto zneske najemnin, ki gredo tožnici skladno s sklenjeno najemno pogodbo, bo tožena stranka (za obdobje izteka odpusta plačevanja) morala pri izplačilu najemnine tožnici skladno z obstoječo davčno zakonodajo in določili najemne pogodbe najprej obračunati in odvesti ustrezne davščine, tožnici pa izplačati neto zneske.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - ponavljajoče se ravnanje
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 predstavlja kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, ki morajo biti časovno, krajevno in subjektivno povezane, kakor tudi, da če do izvršitvenega ravnanja pride zgolj enkrat, storilec načeloma ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje v dokončani obliki, posamezen drobec za kaznivost pa lahko zadostuje, in sicer v primeru, ko storilec namerava sporno dejavnost opravljati še naprej. Teorija kazenskega prava navaja, da uporaba nedovršnega glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 praviloma ne izključuje kaznivosti enkratne storitve. Po ustaljeni sodni praksi za storitev tega kaznivega dejanja zadošča že eno izvršitveno ravnanje, v obravnavani zadevi prodaja prepovedane droge. Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na namen nadaljnje prodaje pa je dejansko vprašanje in sodišče na obstoj takega namena storilca lahko sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, do katerih pride tekom dokaznega postopka.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - tehnična brezhibnost vozila - neustrezne pnevmatike - povzročitev prometne nesreče - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode
Obrabljene pnevmatike na tožnikovem motornem kolesu niso bile vzrok za prometno nesrečo in njegovo škodo, ampak je do prometne nesreče prišlo zaradi tožnikove nepravilne reakcije med vožnjo, torej po tožnikovi krivdi, zaradi česar ni izgubil zavarovalnih pravic ter je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova sklenjenega AO-plus zavarovanja.
spor iz družinskih razmerij - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - polnoleten otrok - pravni interes - pravni interes za tožbo - določitev stikov - obseg stikov - največja otrokova korist
Interesa za zahtevek na zaupanje hčerke v varstvo in vzgojo njej tožnica po polnoletnosti hčerke nima več. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano IV. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožbo tožnice v delu s tožbenim zahtevkom na zaupanje hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej (do polnoletnosti hčerke) zavrglo (358. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju v celoti sledilo, zato se toženec neutemeljeno zavzema za še širše stike (vsak teden še razširitev na četrtek, v tednu, ko ni vikend stika, pa še v ponedeljek). Toženec ima stike z mladoletnim C. C. določene tri vikende v mesecu od petka do ponedeljka, v bloku, pri čemer je lahko stik med vikendom bolj kvaliteten in bolj intenziven kot med tednom. V tednu, ko ni vikend stika, je dodatno določeno še popoldne s prenočevanjem. Želja sina C. C., da bo več z očetom, je ustrezno upoštevana, tako kot je otroku v korist. Izvedenka je namreč pojasnila, da želje, ki jih otrok izrazi, niso nujno v njegovo največjo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031176
SPZ člen 92, 99. ZPP člen 258, 258/2.
odstop od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - odpoved pogodbe - razlog za odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev zaslišanja stranke - neopravičen izostanek
Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016.
Dolžnik v pritožbi navaja, da novega plačilnega naloga v predmetni zadevi ni prejel v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, po katerem sodišče v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (iz te določbe izhaja, da v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse mora sodišče taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, s katerim ga pozove, da v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso, pri čemer mora plačilni nalog vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno). Ker sodišče prve stopnje z delno oprostitvijo dolžnika plačila sodnih taks, le te ni spremenilo (po plačilnem nalogu je taksa znašala 33,00 EUR, dolžnik pa je oproščen plačila takse le nad zneskom 44,00 EUR), ni bilo dolžno izdati novega plačilnega naloga v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, temveč bi moralo postopati po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 in dolžnika v sklepu z dne 31. 5. 2019 opozoriti, da mu začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa. Iz tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 namreč izhaja, da tako postopa sodišče, kadar predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi; v konkretnem primeru pa dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo ugodeno do višine zneska 44,00 EUR.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - razporeditev - vlaganja po razpadu zakonske skupnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nasprotni tožbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek
Odločitev o obsegu skupnega premoženja oziroma odločitev o deležih na skupnem premoženju je pravilna in v tej smeri ni prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter do zmotne uporabe materialnega prava.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, ko je pri razdelitvi skupnega premoženja upoštevalo toženkina vlaganja po razpadu življenjske skupnosti (prispevek k ohranitvi premoženja). V tem delu je podana zmotna uporaba materialnega prava, saj sodišče prve stopnje za predmetni zaključek ni imelo pravne podlage. Toženka je namreč, kljub izvedenemu materialnemu procesnemu vodstvu s strani sodišča prve stopnje, ves čas vztrajala, da je treba predmetna vlaganja upoštevati pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju. Toženka bi morala v tem delu postaviti ustrezen (nasprotni) obogatitveni zahtevek, zato ne obstoji materialnopravna podlaga za predmetno odločitev o zmanjšanem izplačilu tožnika iz naslova skupnega premoženja.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
obnova postopka - pravočasnost predloga - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - napake pri vročanju
Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretni zadevi, ko toženec zatrjuje nepravilno vročitev tožbe in tudi zamudne sodbe, za pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka iz razlogov po 2. točki 394. člena ZPP in 2. točki 396. člena ZPP odločilna okoliščina o tem, kdaj se je toženec seznanil z vsebino pravnomočne zamudne sodbe in izvedel za obnovitveni razlog, ne pa datum 23. 1. 2019, ko je bila zamudna sodba vročena toženčevi pooblaščenki. Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 396. člena ZPP bi stališče pritožbe, da je pravno odločilen trenutek vročitve pravnomočne zamudne sodbe 23. 1. 2019, v praksi pomenilo, da bi stranka, ki ji je bila zamudna sodba vročena s fikcijo in je postala pravnomočna, lahko kadarkoli (časovno neomejeno) zahtevala vročitev pravnomočne zamudne sodbe in nato od dneva te vročitve v roku 30 dni predlagala obnovo postopka s trditvijo, da ji zaradi nevročene, oziroma nepravilno vročene tožbe v odgovor in nevročene, ali nepravilno vročene zamudne sodbe ni bila dana možnost obravnavanja.
motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
Ker je zavarovalnica (toženka) dokazala, da je bolnišnica ustrezno čistila hodnik, na katerem je tožnici (pacientki) zdrsnilo, da je padla, se je ekskulpirala odgovornosti.
Ročno čiščenje hodnika je ob postavitvi opozorilne table in protizdrsnih tleh običajen način čiščenja. Možnost strojnega čiščenja ne pomeni, da je podana protipravnost ravnanja.
nakup nepremičnine na javni dražbi - sklenitev prodajne pogodbe - predmet nakupa - predmet prodaje - klavzula videno - kupljeno - manjša površina nepremičnine - znižanje kupnine - stvarna napaka nepremičnine - skrita napaka - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost pogodbenega določila
V obravnavani zadevi sta tožnika na tretji javni dražbi od tožene stranke kupila nepremičnino. Po sklenitvi prodajne pogodbe je tožena stranka tožnikoma poslala Poročilo o oceni vrednosti nepremičnine. Predmet prodajne pogodbe je bila nepremičnina površine 207 m², medtem ko tožnika trdita, da iz prejetega poročila izhaja, da je površina nepremičnine 188,47 m², zato uveljavljata znižanje kupnine zaradi stvarne napake, ki je bila toženi stranki znana.
Toženi stranki je bila napaka znana, zato je skladno z drugim odstavkom 466. člena OZ klavzula videno - kupljeno (glede površine nepremičnine), vsebovana v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, nična.
Tožnik je lastnik večjega števila nepremičnin, ki niso obremenjene z zastavnimi pravicami, njihova vrednost pa po podatkih GURS presega 110.000,00 EUR. Ker nima drugih preživninskih obveznosti, plačilo dolgovane takse (621,00 EUR) brez dvoma ne bo ogrozilo njegovega lastnega preživljanja.
OZ člen 5, 239, 239/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3.
postopek osebnega stečaja - posojilna pogodba - direktor družbe - prodaja zastavljene nepremičnine - dolžnik kot solidarni porok - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G - načelo vestnosti in poštenja - zaščita interesov druge pogodbene stranke - izpolnjevanje obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravni standard - zmanjševanje premoženja družbe - povezane družbe - izigranje upnikov
Od uveljavitve novele ZFPPIPP-G dalje je treba namen odpusta obveznosti obravnavati skozi prizmo načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To načelo zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jo stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Tudi pri izpolnjevanju svoje obveznosti mora pogodbena stranka ravnati vestno in pošteno. To vrednostno usmeritev opredeljuje pravilo, vsebovano v prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku z G novelo spremenjenega 399. člena ZFPPIPP. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba pravdni standard vestnega in poštenega ravnanja obravnavati ločeno glede na to, ali nastopa dolžnik v svojstvu potrošnika, fizične osebe ali pa v svojstvu družbenika in direktorja družbe. Torej je za presojo vestnosti in poštenja dolžnika v postopku osebnega stečaja povsem irelevantno, ali je dolžnik ravnal (ne)vestno in (ne)pošteno v svojstvu fizične osebe ali pa kot direktor (in edini lastnik poslovnega deleža) posameznih družb.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
telesna okvara - invalidnina za telesno okvaro - seznam telesnih okvar
Po ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 dalje, ni mogoče več pridobiti pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela.