ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1.
izročilna pogodba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - priposestvovanje - izbrisna tožba - izredno priposestvovanje - priposestvovalna doba - nagrada za poročilo stranki
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določbe tega zakona. Ta kot materialno predpostavko za priposestvovanje predpisuje dobroverno lastniško posest in priposestvovalno dobo, ki za nepremičnine znaša 10 let (drugi odstavek 43. člena SPZ). To pa ne pomeni, da se je zato priposestvovalna doba iztekla že v letu 1993, ampak to, da se je iztekla z uveljavitvijo SPZ. Drugačno stališče bi pomenilo retroaktivno uporabo določb SPZ, ki pa je ta ni predvidel.
odločitev o pravdnih stroških - pravna podlaga za odločitev - delni uspeh v pravdi - delni umik tožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških tožeče stranke odločilo v skladu s 158. členom ZPP, ker je tožeča stranka 2/3 svojega primarnega tožbenega zahtevka umaknila, ter v skladu s 154. členom ZPP na podlagi uspeha strank v postopku.
ZOR člen 277, 279, 379, 379/2, 387, 387/2. OZ člen 1060. ZIZ člen 17.
denarna renta - občasna denarna terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje - pretrganja zastaranja - pripoznava dolga - izražena volja strank - plačilo dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - vezanost na izvršilni naslov
Konkretna terjatev iz naslova mesečne rente, ki izvira iz pravnomočne odločbe in zapade v plačilo po izdaji odločbe, je občasna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 379. člena ZOR (ki se v obravnavni zadevi uporablja skladno s 1060. členom OZ) zastara v treh letih.
Zastaranje se pretrga z dolžnikovo pripoznavo dolga, ki je lahko izrecna ali pa tudi konludentna, na primer z dolžnikovim plačilom dolga. Za presojo, ali je v obravnavnem primeru z dolžnikovimi nesporno opravljenimi plačili rente prišlo do pretrganja zastaranja, pa je tudi po oceni višjega sodišča treba ugotoviti dolžnikovo voljo v zvezi z opravljenimi plačili. Ker je bilo že iz upnikovih navedb v predlogu za izvršbo razvidno, da je dolžnik iz naslova dolgovane rente nekaj plačeval, vendar po upnikovem mnenju ne toliko, kot je dolžnik po izvršilnem naslovu dolgoval, dolžnik pa je obstoj svoje obveznosti zanikal, ni mogoče šteti, da je dolžnik z opravljenimi plačili pretrgal zastaranje v smislu drugega odstavka 387. člena ZOR. Ker pa je dolžnik v konkretnem primeru štel, da upniku ne dolguje ničesar oziroma da je s plačili, ki so bila nesporno opravljena, poravnal svojo obveznost v celoti, ni mogoče ugotoviti, da je s temi plačili pretrgal zastaranje predmetne terjatve, ki predstavlja razliko med dejansko dolgovano in že plačano rento.
Delnih plačil ob dolžnikovem zanikanju celotne obveznosti ni mogoče šteti kot pretrganja zastaranja, saj je odločilna dolžnikova volja, kaj naj se s plačili poravna. Za pripoznavo velja le toliko, kolikor je dolžnik izjavil v svoji volji. Delna pripoznava dolga (samo do določene višine) tako pretrga zastaranje le do pripoznanega zneska, ne pa tudi za presežek.
URS člen 33, 36, 67, 67/1. ZPP člen 8. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - pravica do doma - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - vlaganja - navidezno izvrševanje pravic
Ob pritožbenem sklicevanju, da mu bo s sprejeto odločitvijo o civilni delitvi nepremičnine kršena njegova ustavna pravica do nedotakljivosti stanovanja (katerega lastnik je in v katerem živi že od lastne izgradnje objekta dalje), nasprotni udeleženec povsem prezre položaj in pravice drugega udeleženca postopka - to je predlagatelja. Obema udeležencema postopka sta ustavno zagotovljeni pravica do zasebne lastnine (33. člen URS, glej tudi prvi odstavek 67. člena URS) in pravica do nedotakljivosti stanovanja oziroma pravica do spoštovanja doma (36. člen URS), pri čemer predlagatelj postopka ni v bistveno boljšem položaju od nasprotnega udeleženca, saj od polovičnega solastništva sporne nepremičnine nima prav nobene koristi (po lastnih navedbah živi drugje), temveč le določene stroške (plačilo najemnine za drugo stanovanje in plačilo davščin za solastniški delež sporne nepremičnine).
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera in vrsto sodnega postopka sklicevanje nasprotnega udeleženca na njegovo pravico do nedotakljivosti stanovanja (pravico do spoštovanja doma) za obravnavano zadevo ne more biti odločilno. V konkretnem primeru gre namreč za situacijo, ko sporna nepremičnina predstavlja dom obeh udeležencev tega nepravdnega postopka (za enega dejanski, za drugega izgubljeni dom), ki se ne zmoreta dogovoriti za način delitve, ki bi ustrezal obema in ki bi ga zmogla tudi dejansko realizirati (z založitvijo stroškov fizične delitve hiše in s soglasjem obeh za izvedbo delitve). V takšnem primeru ni mogoče dati avtomatične prednosti niti enemu niti drugemu udeležencu postopka, temveč je treba upoštevati (pretehtati) položaj in koristi obeh. Za takšen primer pa SPZ tudi že vnaprej predvideva kompromisno rešitev - t.i. civilno delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ) kot ultima ratio (skrajnje sredstvo, zadnja možnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00029306
SPZ člen 24, 24/1, 25, 66, 66/1. URS člen 36. ZPP člen 154, 154/3.
varstvo lastninske pravice - solastninska pravica - upravičenja solastnika - izročitev ključev - izročitev nepremičnine v posest - lastninska tožba (rei vindicatio) - posest - soposest - način uporabe nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - sprememba zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - nesklepčnost - odločba sodišča - odločitev o stroških pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Tožnika sta kot solastnika upravičena dostopati do sporne nepremičnine in jo uporabljati, saj sta dostopnost in razpoložljivost dva od ključnih elementov lastninske pravice.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v pravdi vselej zahteva manj, kot ji pripada, zato ni nikakršne ovire, da ne bi stranka zahtevala zgolj izročitve ključev, ne pa tudi izročitve nepremičnine v (so)posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029105
ZPP člen 87, 87/3. SZ-1 člen 10, 87, 87/5, 103, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
odpoved najemne pogodbe - neprofitni najemnik - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - drugo primerno stanovanje - odpovedni razlog - površinski normativ primernega stanovanja - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost uradne osebe - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - pomoč prava nevešči stranki - strokovno vprašanje - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - neizvedba dokaza
Sistem prekluzij res od strank zahteva skrbno pripravo na sodni postopek in jim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje o zadevi.
Splošna dolžnost poučevanja stranke se nanaša na procesne pravice, medtem ko se materialno procesno vodstvo nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja inštrument komunikacije med sodiščem in strankami.
Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala, medtem ko strokovno znanje sodišču posredujejo izvedenci, ki so hkrati njegovi pomočniki. V konkretnem primeru je bil izvedenec A. A. strokovni pomočnik stranke, ki ga je angažirala sama izven sodnega postopka.
Ker odgovor na vprašanje, ali toženčevo stanovanje presega normativ po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, odločilno vpliva na odločitev sodišča, je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, od katerega tudi danes ne odstopa, da gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko da odgovor samo strokovnjak.
Pogoj za odpoved najemnega razmerja iz razlogov po petem odstavku 103. člena SZ-1 ni posedovanje primernega stanovanja, ki bi lastniku zagotavljal primerljivo bivanje, temveč zadošča, da so izpolnjene zahteve iz 10. člena SZ-1, ki predstavlja minimalen, še sprejemljiv stanovanjski standard. Namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je dejansko ne potrebuje in je namenjena dejansko tistim socialno ogroženim družinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Zakonodajalec je na ta način uravnotežil interese lastnika stanovanja (najemodajalca) in najemnika, ki si sicer najema ne bi mogel privoščiti. Ta je upravičen do najema za neprofitno najemnino zato le tedaj, ko je njegov socialni položaj tako šibek, da bi brez njega ostal brez človeku dostojne strehe nad glavo. Če pa si jo lahko zagotovi drugače, prevladujejo interesi najemodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029526
OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1, 55/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti v izvršbi - ugovorni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna obrazložitev odločbe
V izvršilnem naslovu so navedeni vsi potrebni parametri za opredelitev obsega dolžnikove obveznosti plačati zakonske zamudne obresti, nominalno višino obresti pa ugotovi šele izvršilno sodišče. Omejitev teka obresti mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti pri presoji dolžnikovih pravnih sredstev ali končno pri poplačilu upnikove terjatve.
ZPIZ-2 člen 178, 183, 183/1, 394.. ZPIZ-1 člen 193, 207, 207/2, 259, 405.
ponovna odmera pokojnine - starostna pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Tožniku, ki je bil v obdobju od 26. 11. 2003 do 30. 6. 2012 prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje, se je to obdobje na podlagi 193. člena v zvezi s 405. členom ZPIZ-1 upoštevalo kot dodana doba, vendar le za izpolnjevanje pogojev, ne pa za odmero. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje se je skladno s 405. členom ZPIZ-1 v tožnikovem primeru, glede na to, da se za posamezno leto obdobja, ki se po 193. členu ZPIZ-1 šteje v dodano dobo, pri ugotavljanju pokojninske dobe po 36. členu ZPIZ-1 upošteva 11 mesecev, pravilno upoštevalo 8 let, 7 mesecev in 5 dni pri ugotavljanju pogojev, ni pa tega obdobja v takšnem trajanju mogoče upoštevati v pokojninsko dobo, ki bi se upoštevala tudi pri odmernem odstotku pokojnine, ker zato ni nobene podlage.
Na podlagi pravilno ugotovljene in dopolnjene pokojninske dobe ter posledično pravilno ugotovljenem odmernem odstotku ter o višini starostne pokojnine, ni nobene podlage za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca z dne 20. 9. 2012.
OZ člen 147, 147/2, 147/3, 149, 948, 964, 966, 972.
odškodninska odgovornost - organizator dirke - odgovornost organizatorja dirke - odgovornost za delavca - krivdno ravnanje - vzročna zveza - zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - dolžnost skleniti pogodbo - nezgodno zavarovanje
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila druga tožena stranka kot društvo, ki je organiziralo tekmo, dolžna nezgodno zavarovati športne funkcionarje. Pravilno je ugotovilo tudi, da če bi nezgodno zavarovanje predstavljalo zavarovanje pred odgovornostjo, potem bi to moralo biti v zavarovalni pogodbi (polici) izrecno navedeno.
odškodninska odgovornost - pretep - prekoračeni silobran - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca
V pretepu med pravdnima strankama, je tožena stranka prekoračila silobran. Tožnik je toženca stisnil za vrat in ga tiščal ob ograjo, vendar se je toženec izvil iz prijema in tožnika odrinil. Nato pa je tožnika tako udaril s pestjo, da mu je zlomil nos in je utrpel pretres možganov, toženec sam pa si je zlomil roko. Takšna obramba je bila pretirana in nesorazmerna, zato je podan prekoračen silobran.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje
Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
izvršba na delež družbenika - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - dedovanje poslovnega deleža - deklaratorna narava vpisa v sodni register - ugovor se ne šteje za umaknjen - plačilni nalog - ugovorni razlog
Pogoj za dejansko opravo izvršilnih dejanj izvršbe na delež družbenika je dejstvo, da je delež na dolžnika kot družbenika že vpisan v sodnem registru. Če upnik zatrjuje, da razpolaga z listino, ki je primerna za spremembo lastninske pravice na deležu družbe, je potrebno v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, in sicer 168. člen ZIZ.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve - prepozna zahteva
Pravno podlago, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja 72. člen ZPP. Po njej stranke lahko zahtevajo izločitev sodnika (1. odst.). Vendar morajo izločitev zahtevati takoj, ko izvejo, da je podan izločitveni razlog oz. najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje (2. odst.) ter hkrati navesti okoliščine, na katere opirajo zahtevo, saj sodišče nerazumljive ali nepopolne vloge ne vrača v popravo ali dopolnitev (4. in 5. odst.). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev je predsednik senata dolžan s sklepom zavreči (6. odst.). Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
URS člen 22. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. DZ člen 290.
stiki otroka s staršem - ukinitev stikov z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki očeta z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - vročanje pisanj pooblaščencu - nepravilna vročitev - prehodne določbe DZ
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke, da se izjavi, izhaja tudi zahteva, da lahko odločitev sodišča veže le tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana. Predlagateljici odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog ni bil vročen. To pa pomeni, da je bila njena pravica do izjave v postopku kršena. Zaupanje strank/udeležencev v sodni postopek temelji na pričakovanju, da so se imele možnost opredeliti prav do vseh navedb nasprotne stranke, zato okoliščina, ki jo navaja prvostopenjsko sodišče v pojasnilu o očitanih kršitvah, da so se navedbe iz odgovora na predlog ponovile v kasnejših vlogah nasprotnega udeleženca, ne sanira zatrjevane kršitve.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se vabila vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno se ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037360
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 277, 277/1-3, 437, 437/1.
mladoletni oškodovanec - predlog za pregon - pregon po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje grožnje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrženje obtožnega predloga
Obtožni predlog obdolžencu očita, da naj bi kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je v zakoniku uvrščeno v šestnajsto poglavje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - storil zoper mladoletne oškodovance, zato predlog njihovih zakonitih zastopnikov za začetek pregona ni potreben.
ZPP člen 155, 163, 163/4, 168, 168/3. ZUJF člen 168, 168/2. ZST-1 člen 15, 15/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
Ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da bi moralo biti z izpodbijano odločbo odločeno tudi o stroških sodne takse, plačila katere je bila sama oproščena (739,00 EUR) in ki naj bi jih sodišče prve stopnje (v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZPP ter drugim odstavkom 15. člena ZST-1) po uradni dolžnosti v plačilo naložilo tožencem. Določba četrtega odstavka 163. člena ZPP, na katero se pritožba sklicuje, namreč zadeva „stroškovna razmerja“ med pravdnima strankama, medtem ko se vsebina drugega odstavka 15. člena ZST-1 nanaša na vsebino (taksne) obveznosti stranke napram državi. O tej pa lahko sodišče odloči šele po pravnomočno zaključenem postopku (ko je torej jasno, v kakšnem delu je stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, s svojim zahtevkom uspela).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00030402
ZPP člen 154. OZ člen 198. SZ-1 člen 111.
tožba na izselitev - zahtevek za plačilo uporabnine - zavrženje dela tožbe - naknadno odpadel pravni interes - uporabnina - pravni naslov za bivanje - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha strank - zavrženje tožbe
Zavrženje tožbe z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni strankin neuspeh, kar velja ne glede na razlog za zavrženje.
Za odločitev v predmetni zadevi je pomembno zgolj, ali je toženec v tožničini hiši bival na podlagi pravnega naslova, torej zakonito, ali ne. Na to presojo njegovo obnašanje (zatrjevane manipulacije in psihično nasilje) ne vpliva.
neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov.
Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem seznanjena, je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče govoriti o njeni nepoštenosti v smislu 193. člena OZ. Šele s tem trenutkom je namreč izvedela, da je brez pravne podlage obogatena na tuj račun in zato zamudnih obresti od prejetega zneska za čas pred tem ni mogoče zahtevati.
Dobroverni prejemnik jamči le za vrednost dejansko doseženih plodov, ne pa tudi za tiste, ki jih je opustil obrati (smiselno enako obresti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.