izločitev sodnika - zavrženje zahteve - prepozna zahteva
Pravno podlago, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja 72. člen ZPP. Po njej stranke lahko zahtevajo izločitev sodnika (1. odst.). Vendar morajo izločitev zahtevati takoj, ko izvejo, da je podan izločitveni razlog oz. najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje (2. odst.) ter hkrati navesti okoliščine, na katere opirajo zahtevo, saj sodišče nerazumljive ali nepopolne vloge ne vrača v popravo ali dopolnitev (4. in 5. odst.). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev je predsednik senata dolžan s sklepom zavreči (6. odst.). Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
URS člen 22. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. DZ člen 290.
stiki otroka s staršem - ukinitev stikov z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki očeta z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - vročanje pisanj pooblaščencu - nepravilna vročitev - prehodne določbe DZ
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke, da se izjavi, izhaja tudi zahteva, da lahko odločitev sodišča veže le tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana. Predlagateljici odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog ni bil vročen. To pa pomeni, da je bila njena pravica do izjave v postopku kršena. Zaupanje strank/udeležencev v sodni postopek temelji na pričakovanju, da so se imele možnost opredeliti prav do vseh navedb nasprotne stranke, zato okoliščina, ki jo navaja prvostopenjsko sodišče v pojasnilu o očitanih kršitvah, da so se navedbe iz odgovora na predlog ponovile v kasnejših vlogah nasprotnega udeleženca, ne sanira zatrjevane kršitve.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se vabila vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno se ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Ker je bila prvotožeča stranka na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji, to pomeni, da se ji, upoštevaje prej navedeno določbo, preneha izplačevati sorazmerni del družinske pokojnine. Posledično pa se tudi drugotožeči stranki preneha izplačevati sorazmerni del vdovske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00029306
SPZ člen 24, 24/1, 25, 66, 66/1. URS člen 36. ZPP člen 154, 154/3.
varstvo lastninske pravice - solastninska pravica - upravičenja solastnika - izročitev ključev - izročitev nepremičnine v posest - lastninska tožba (rei vindicatio) - posest - soposest - način uporabe nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - sprememba zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - nesklepčnost - odločba sodišča - odločitev o stroških pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Tožnika sta kot solastnika upravičena dostopati do sporne nepremičnine in jo uporabljati, saj sta dostopnost in razpoložljivost dva od ključnih elementov lastninske pravice.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v pravdi vselej zahteva manj, kot ji pripada, zato ni nikakršne ovire, da ne bi stranka zahtevala zgolj izročitve ključev, ne pa tudi izročitve nepremičnine v (so)posest.
odločitev o pravdnih stroških - pravna podlaga za odločitev - delni uspeh v pravdi - delni umik tožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških tožeče stranke odločilo v skladu s 158. členom ZPP, ker je tožeča stranka 2/3 svojega primarnega tožbenega zahtevka umaknila, ter v skladu s 154. členom ZPP na podlagi uspeha strank v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029345
ZPP člen 286, 286/1, 286/3. OZ člen 131, 179, 179/1, 190, 198.
pasivna legitimacija - splošni skupni del - tuja stvar - uporabnina - prikrajšanje - nepremoženjska škoda - prekluzija dokazov
Duševne bolečine so v našem pravu pravno priznana škoda le, če so posledica posegov, ki so našteti v prvem odstavku 179. člena OZ: zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega. Zatrjevana toženkina nespečnost, tesnoba in občutek strahu pa ni posledica nobenega od navedenih posegov, pač pa domnevno zgolj nezakonite postavitve drvarnice.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, ker ni podana toženkina pasivna legitimacija za odstranitev drvarnice in prepoved vznemirjanja, saj toženka že ob vložitvi tožbe ni bila več zemljiškoknjižna (so)lastnica sporne nepremičnine, na kateri stoji drvarnica.
Ker neposredna vročitev plačilnega naloga ni bila mogoča, se je osebna vročitev opravila tako, da je vročevalec pisanje izročil pošti, v predlagateljevem hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je navedel, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker predlagatelj pisanja v navedenem roku ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, kar v obravnavanem primeru pomeni 29. 5. 2019. Naslednjega dne je tako začel teči 8-dnevni ugovor, ki se je iztekel 6. 6. 2019, predlagatelj pa je ugovor zoper plačilni nalog vložil 11. 6. 2019 oziroma prepozno. Sodišče prve stopnje je zato njegov ugovor pravilno zavrglo.
Vrhovno sodišče lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče kot krajevno pristojno za postopanje v zadevi, vendar le na predlog stranke ali pristojnega sodišča (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Iz podatkov v spisovnem gradivu ne izhaja, da je predlagatelj v obravnavani zadevi predlagal Vrhovnemu sodišču RS, da določi drugo sodišče kot krajevno in stvarno pristojno za postopanje v obravnavani zadevi.
odškodninska odgovornost občine - pravica do povračila škode - uporaba prisilnih ukrepov - redarstvo - redarji - pooblastila občinskega redarstva - delo občinskega redarja - delo redarja - uporaba sile - storilec prekrška - ugotavljanje istovetnosti - dolžnost udeleženca čakati na prihod policistov
Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, ki je storila prekršek, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se tožnik zadržanju ni upiral, saj njegova vožnja avtomobila kljub prepovedi redarja utemeljuje uporabo telesne sile redarja, usmerjene v pridobitev ključev vozila iz ključavnice z namenom preprečitve tožniku, da bi odpeljal s kraja.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - razporeditev - vlaganja po razpadu zakonske skupnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nasprotni tožbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek
Odločitev o obsegu skupnega premoženja oziroma odločitev o deležih na skupnem premoženju je pravilna in v tej smeri ni prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter do zmotne uporabe materialnega prava.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, ko je pri razdelitvi skupnega premoženja upoštevalo toženkina vlaganja po razpadu življenjske skupnosti (prispevek k ohranitvi premoženja). V tem delu je podana zmotna uporaba materialnega prava, saj sodišče prve stopnje za predmetni zaključek ni imelo pravne podlage. Toženka je namreč, kljub izvedenemu materialnemu procesnemu vodstvu s strani sodišča prve stopnje, ves čas vztrajala, da je treba predmetna vlaganja upoštevati pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju. Toženka bi morala v tem delu postaviti ustrezen (nasprotni) obogatitveni zahtevek, zato ne obstoji materialnopravna podlaga za predmetno odločitev o zmanjšanem izplačilu tožnika iz naslova skupnega premoženja.
URS člen 33, 36, 67, 67/1. ZPP člen 8. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - pravica do doma - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - vlaganja - navidezno izvrševanje pravic
Ob pritožbenem sklicevanju, da mu bo s sprejeto odločitvijo o civilni delitvi nepremičnine kršena njegova ustavna pravica do nedotakljivosti stanovanja (katerega lastnik je in v katerem živi že od lastne izgradnje objekta dalje), nasprotni udeleženec povsem prezre položaj in pravice drugega udeleženca postopka - to je predlagatelja. Obema udeležencema postopka sta ustavno zagotovljeni pravica do zasebne lastnine (33. člen URS, glej tudi prvi odstavek 67. člena URS) in pravica do nedotakljivosti stanovanja oziroma pravica do spoštovanja doma (36. člen URS), pri čemer predlagatelj postopka ni v bistveno boljšem položaju od nasprotnega udeleženca, saj od polovičnega solastništva sporne nepremičnine nima prav nobene koristi (po lastnih navedbah živi drugje), temveč le določene stroške (plačilo najemnine za drugo stanovanje in plačilo davščin za solastniški delež sporne nepremičnine).
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera in vrsto sodnega postopka sklicevanje nasprotnega udeleženca na njegovo pravico do nedotakljivosti stanovanja (pravico do spoštovanja doma) za obravnavano zadevo ne more biti odločilno. V konkretnem primeru gre namreč za situacijo, ko sporna nepremičnina predstavlja dom obeh udeležencev tega nepravdnega postopka (za enega dejanski, za drugega izgubljeni dom), ki se ne zmoreta dogovoriti za način delitve, ki bi ustrezal obema in ki bi ga zmogla tudi dejansko realizirati (z založitvijo stroškov fizične delitve hiše in s soglasjem obeh za izvedbo delitve). V takšnem primeru ni mogoče dati avtomatične prednosti niti enemu niti drugemu udeležencu postopka, temveč je treba upoštevati (pretehtati) položaj in koristi obeh. Za takšen primer pa SPZ tudi že vnaprej predvideva kompromisno rešitev - t.i. civilno delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ) kot ultima ratio (skrajnje sredstvo, zadnja možnost).
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - tehnična brezhibnost vozila - neustrezne pnevmatike - povzročitev prometne nesreče - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode
Obrabljene pnevmatike na tožnikovem motornem kolesu niso bile vzrok za prometno nesrečo in njegovo škodo, ampak je do prometne nesreče prišlo zaradi tožnikove nepravilne reakcije med vožnjo, torej po tožnikovi krivdi, zaradi česar ni izgubil zavarovalnih pravic ter je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova sklenjenega AO-plus zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029105
ZPP člen 87, 87/3. SZ-1 člen 10, 87, 87/5, 103, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
odpoved najemne pogodbe - neprofitni najemnik - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - drugo primerno stanovanje - odpovedni razlog - površinski normativ primernega stanovanja - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost uradne osebe - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - pomoč prava nevešči stranki - strokovno vprašanje - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - neizvedba dokaza
Sistem prekluzij res od strank zahteva skrbno pripravo na sodni postopek in jim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje o zadevi.
Splošna dolžnost poučevanja stranke se nanaša na procesne pravice, medtem ko se materialno procesno vodstvo nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja inštrument komunikacije med sodiščem in strankami.
Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala, medtem ko strokovno znanje sodišču posredujejo izvedenci, ki so hkrati njegovi pomočniki. V konkretnem primeru je bil izvedenec A. A. strokovni pomočnik stranke, ki ga je angažirala sama izven sodnega postopka.
Ker odgovor na vprašanje, ali toženčevo stanovanje presega normativ po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, odločilno vpliva na odločitev sodišča, je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, od katerega tudi danes ne odstopa, da gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko da odgovor samo strokovnjak.
Pogoj za odpoved najemnega razmerja iz razlogov po petem odstavku 103. člena SZ-1 ni posedovanje primernega stanovanja, ki bi lastniku zagotavljal primerljivo bivanje, temveč zadošča, da so izpolnjene zahteve iz 10. člena SZ-1, ki predstavlja minimalen, še sprejemljiv stanovanjski standard. Namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je dejansko ne potrebuje in je namenjena dejansko tistim socialno ogroženim družinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Zakonodajalec je na ta način uravnotežil interese lastnika stanovanja (najemodajalca) in najemnika, ki si sicer najema ne bi mogel privoščiti. Ta je upravičen do najema za neprofitno najemnino zato le tedaj, ko je njegov socialni položaj tako šibek, da bi brez njega ostal brez človeku dostojne strehe nad glavo. Če pa si jo lahko zagotovi drugače, prevladujejo interesi najemodajalca.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - ponavljajoče se ravnanje
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 predstavlja kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, ki morajo biti časovno, krajevno in subjektivno povezane, kakor tudi, da če do izvršitvenega ravnanja pride zgolj enkrat, storilec načeloma ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje v dokončani obliki, posamezen drobec za kaznivost pa lahko zadostuje, in sicer v primeru, ko storilec namerava sporno dejavnost opravljati še naprej. Teorija kazenskega prava navaja, da uporaba nedovršnega glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 praviloma ne izključuje kaznivosti enkratne storitve. Po ustaljeni sodni praksi za storitev tega kaznivega dejanja zadošča že eno izvršitveno ravnanje, v obravnavani zadevi prodaja prepovedane droge. Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na namen nadaljnje prodaje pa je dejansko vprašanje in sodišče na obstoj takega namena storilca lahko sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, do katerih pride tekom dokaznega postopka.
najemna pogodba - najemnina - odpust dolga - bruto znesek
Bruto zneske najemnin, ki gredo tožnici skladno s sklenjeno najemno pogodbo, bo tožena stranka (za obdobje izteka odpusta plačevanja) morala pri izplačilu najemnine tožnici skladno z obstoječo davčno zakonodajo in določili najemne pogodbe najprej obračunati in odvesti ustrezne davščine, tožnici pa izplačati neto zneske.
ZPP člen 24, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - gospodarski spor
Pravdni stranki sta gospodarski družbi (družbi z omejeno odgovornostjo), zato gre za gospodarski spor, za katerega je za sojenje pristojno okrožno sodišče.
izvršba na delež družbenika - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - dedovanje poslovnega deleža - deklaratorna narava vpisa v sodni register - ugovor se ne šteje za umaknjen - plačilni nalog - ugovorni razlog
Pogoj za dejansko opravo izvršilnih dejanj izvršbe na delež družbenika je dejstvo, da je delež na dolžnika kot družbenika že vpisan v sodnem registru. Če upnik zatrjuje, da razpolaga z listino, ki je primerna za spremembo lastninske pravice na deležu družbe, je potrebno v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, in sicer 168. člen ZIZ.
ZSVarPre člen 1a, 5, 6, 6/3, 11, 20, 23.. ZUPJS člen 12.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine
ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na ZUPJS.
ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 392.. ZPIZ-1 člen 110, 110-6. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Po sodni praksi pritožbenega sodišča 392. člen ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi prejšnjega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji 1. odstavka 72. člena ZPIZ, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti. Pomeni, da za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilne določbe zakona, po katerem je bila tožnici oziroma otrokoma priznana družinska pokojnina, temveč morajo biti za priznanje obravnavane pravice izpolnjeni pogoji iz 53. člena ZPIZ-2 ali 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1.
Skladno s splošnimi pogoji je zavarovalna pogodba v enem letu po zapadlosti (prejšnje neplačane) premije prenehala veljati, zato toženec za vtoževano obdobje ni več dolžan plačati zavarovalne premije.