CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029039
OZ člen 439, 455, 619, 642, 642/3. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - podjemna pogodba - pravica do plačila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - ugovor zapadlosti terjatve
Tožena stranka ni trdila, da je morebitne napake grajala v zakonskem roku. Zato je treba šteti, da je dobavo blaga oziroma delo potrdila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - pravočasna dopolnitev predloga - pravočasna predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da tožnik v spis ni pravočasno vložil zahtevane dokumentacije, je protispisna. Sodišče je 29. 8. 2019 prejelo tožnikovo izjavo o umiku tožbe, k izjavi pa je pripeta tudi izjava o premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članih ter soglasje, da lahko sodišče zaradi ugotavljanja materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev po uradni dolžnosti pridobi podatke. Ker je tožnikova pooblaščenka poziv za predložitev podatkov, potrebnih za odločanje o taksni oprostitvi, prejela med sodnimi počitnicami (k list. št. 16 pripeta povratnica), je predložitev izjave o premoženjskem stanju s soglasjem za pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti pravočasna.
krajevna pristojnost - pristojnost po stalnem prebivališču - kraj izpolnitve obveznosti - delegacija pristojnosti
V predmetnem postopku ne gre za spor iz 51. člena ZPP, ki določa da je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti in je pristojno tisto sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 232, 232/4, 382, 382/1. ZPP člen 137, 319, 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - verjetnost terjatve - narok za začetek stečajnega postopka - zaslišanje dolžnika - neopravičen izostanek z naroka
Ker je dokazni predlog za svoje zaslišanje dolžnik podal v okviru trditev, ki se nanašajo na temelj njegove zatrjevane obveznosti, pravna narava njegove obveznosti pa je vsaj v delu, ki se nanaša na judikatno terjatev, že presegla podane trditve (kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, o njej v tem postopku ne more ponovno odločati), sodišču prve stopnje pravilno ni bilo potrebno izvajati dokaza z zaslišanjem dolžnika. S tem, ko sodišče pravilno ni zaslišalo dolžnika, saj to za ugotavljanje verjetnosti terjatve ni bilo potrebno (četrti odstavek na 3. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa), ni v ničemer kršilo dolžnikove pravice do izjave.
Slednjo je potrebno razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene.
Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - prejemki, izvzeti iz izvršbe - nadomestilo za primer brezposelnosti
Nadomestilo za primer brezposelnosti ni prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe (101. člen ZIZ), temveč ga zakon uvršča pod denarni prejemek, ki je enakovreden plači, in na katerega je z izvršbo mogoče poseči skladno z omejitvami, ki jih določa 102. člen ZIZ. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru sklep o izvršbi vročiti v izvrševanje Zavodu RS za zaposlovanje.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Že zaradi dejstva, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni navedel vrednosti spornega predmeta, na kar je bil izrecno pozvan, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nedovoljen pritožbeni razlog
Napačna oz. nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v pritožbenem postopku zoper sodbo na podlagi pripoznave po določbi tretjega odstavka 338. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
SPZ člen 68, 149. OZ člen 299, 395, 1019. SZ-1 člen 24, 24/5, 41.
postopek v sporu majhne vrednosti - odgovornost lastnika stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - stroški rezervnega sklada - ugovor zastaranja - zakonite zamudne obresti
Toženec, ki je lastnik stanovanja, ki ga je oddal v najem, je glavni dolžnik za plačilo stroškov stanovanjskega sklada in subsidiarni dolžnik za plačilo obratovalnih stroškov ter glavni dolžnik za plačilo stroškov vzdrževanja.
V primeru vročitve po fikciji je stranka (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve). Glede na navedeno je stranki treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna oziroma da je podana napaka pri vročanju.
nezgodno zavarovanje oseb - zavarovalnina za telesno poškodbo - splošni pogoji zavarovanja - stroški zdravljenja - varstvo potrošnikov - nezgoda - nenadna in nepredvidljiva poškodba - polica o življenjskem zavarovanju - določila v zavarovalni polici - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - stroški pravdnega postopka - nepriznani stroški
Tožnikovo sklicevanje na splošne pogoje pogodbe, ki naj bi bili nejasni in nepošteni, ni utemeljeno, saj s podpisom zavarovalne police, v kateri je jasno naveden obseg kritja, ni dokazal, da je bil prepričan, da bo v primeru nezgode upravičen tudi do vseh stroškov zdravljenja.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - litispendenca - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku
S sodbo na red. št. 31 spisa je bilo ponovno odločeno o zahtevku, ki je že predmet odločitve z nepravnomočno sodbo z dne 8. 6. 2010 na red. št. 24 spisa in o katerem torej še teče pravda. Iz tega razloga je sodba na red. št. 31 spisa obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Glede na to, da je na menični izjavi in prilogi k menični izjavi pri podpisu izrecno in jasno navedeno „podpis izdajateljice menic - A., d. o. o.,“ ter „podpis meničnih porokov (avalistov) - B. B.“, ni utemeljeno zavzemanje, da se je toženec podpisal dvakrat kot zakoniti zastopnik družbe.
Rubež gotovine predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj v izvršbi na premičnine, medtem ko izročitev gotovine izvršitelju s strani dolžnika predstavlja njegovo prostovoljno izpolnitev, h kateri je izvršitelj dolžan dolžnika pozvati pred opravo izvršilnega dejanja (prvi odstavek 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik). V kolikor bi v obravnavanem primeru prišlo do rubeža gotovine, bi izvršitelj to izkazoval z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem bi bilo zapisano, kateri denar je zarubil. Glede na navedeno in pobotnico v spisu, je tako mogoče zaključiti, da je 23. 5. 2019 izvršitelj le prevzel gotovino od dolžnika v smislu njegove prostovoljne izpolnitve, kar je skladno z drugim odstavkom 53. člena Pravilnika tudi dolžan storiti, in rubež gotovine tako v tem primeru ni bil opravljen. Na podlagi izvršiteljevega poročila o neuspešnem rubežu dne 7. 5. 2019, iz katerega izhaja, da dolžnik na naslovu, kjer se je opravljal rubež, nima rubljivih predmetov, je tako sodišče prve stopnje izvršbo na podlagi prvega odstavka 88. člena ZIZ pravilno ustavilo.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - namen ukrepa - policijski ukrepi - ukrep prepovedi približevanja
Namen prepovedi iz 19. člena ZPND je v zagotovitvi celovitega varstva žrtev nasilja v družini. Nasprotnemu udeležencu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in mladoletni hčerki po določbah ZNPPol oziroma po uradni dolžnosti. Določba 19. člena ZPND pa omogoča žrtvi, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi tudi v primeru, če se je s strani policije izrečena prepoved že iztekla. Gre torej za medsebojno dopolnjevanje ukrepov z namenom celovitega varstva žrtev nasilja v družini. Izrek ukrepov v tej zadevi je bil zato utemeljen, izpodbijana odločitev pa pravilna.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane.
KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. ZGD-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi
Za začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba.
S tožnikovimi ravnanji, tako z lažnim prikazovanjem kilometrine zaradi neupravičenega povračila stroškov, kot lažnim prikazovanjem delovnega časa z namenom neupravičenega izplačila za delo, so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 38, 84, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2.. ZGD-1 člen 39.. KZ-1 člen 236.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi glede očitanih 15 vpogledov v podatke transakcijskega računa v obdobju pred letom 2017 prepozna. Drugi odstavek 109. člena ZDR-1 določa, da mora pogodbena stranka (v konkretnem primeru tožena stranka) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (glede česar pritožba niti nima konkretnih navedb), da je tožena stranka tožnici očitala posredovanje podatkov o transakcijskem računu nepooblaščeni osebi le glede zadnjega vpogleda z dne 3. 11. 2017. Zato so preostali očitani vpogledi podvrženi "običajnemu" 6-mesečnemu objektivnemu roku za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Strinjati se je treba tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ne gre za nadaljevano kršitev, da bi bilo mogoče ravnanja tožnice presojati kot celoto in posledično šteti, da objektivni rok za podajo izredne odpovedi prične teči z zadnjim vpogledom 3. 11. 2017. Že iz izpodbijane odpovedi namreč izhaja, da tožena stranka tožnici očita vsak posamezen vpogled posebej. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi, razen glede vpogledov z dne 21. 8. 2017 in 3. 11. 2017, podana prepozno.
Sporna vpogleda v transakcijske podatke nista tako hudi kršitvi, da bi utemeljevali podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZDR-1 se namreč za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi poleg obstoja zakonskega razloga zanjo zahteva še, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi). To je v skladu z načelom stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu, po katerem je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo za sankcioniranje delavca.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 8/1, 8/1-1, 9, 9/1, 10, 10/4.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da mu pripadajo vtoževani dodatki na podlagi dejanskega opravljanja dela v pogojih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 8., prvega odstavka 9. in prvega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, pri tem pa ni upoštevalo, da bi za ugoditev tožbenemu zahtevku tožnik moral za vsakega izmed navedenih treh dodatkov izpolniti tudi pogoj določitve s strani ministra oziroma na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM. Presoja okoliščin in določitev dodatka je v pristojnosti ministra, in ne sodišča.
varstvo kupcev stanovanj - pravna narava pogodbe - prodajna pogodba - pogodbena kazen - zamuda z izročitvijo nepremičnine - izročitev uporabnega dovoljenja kupcu nepremičnine - pravna napaka prodane stvari - prevzem nepremičnine - prevzem stvari z napako
ZVKSES je v 19. členu opredelil način prevzema (in izročitve), v nadaljnjem, 20. členu, pa jamčevalne zahtevke zaradi napak v zvezi z izročitvijo. Tožnika za obdobje od prevzema nepremičnine dalje pogodbene kazni ne moreta več zahtevati, po zakonu ima kupec v takih primerih na razpolago druge zahtevke iz naslova jamčevanja.
sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - odložitev plačila sodne takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - preizkus izpolnjevanja pogojev - napačen pravni pouk - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev
Namen novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse v primeru odloženega plačila sodne takse ni v tem, da se taksnemu zavezancu omogoči nov preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev plačila sodne takse, ampak da se taksnega zavezanca opozori, kdaj je dolžan odloženo taksno obveznost plačati. Vlaganje novih predlogov za taksno oprostitev glede plačila sodne takse, o odlogu katere je bilo že pravnomočno odločeno, ni dopustno.