Za ugotovitev, kdo so dediči denacionaliziranega zapustnikovega premoženja, je odločilen trenutek, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
odgovornost za delovne obveznosti - delavec - pomanjkanje dokazov
Zgolj podatki o nesorazmerni nabavi goriva v primerjavi z mogočo porabo goriva v vozilu, glede na prevožene kilometre, ne dokazujejo sodelovanja delavca na bencinskem servisu pri "suhem tankanju" in za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti za očitano kršitev delovne obveznosti.
začasna odredba - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe
Po določilu 244. člena ZIP se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi. To pomeni, da bi morala tožeča stranka z ugovorom tretjega po 56. členu ZIP zatrjevati, da je navedena hrastovina njena in začasna odredba na ta predmet nedopustna. V primeru, da upnik ne bi soglašal glede zatrjevane lastnine (oz. ne bi v roku podal izjave), bi izvršilno sodišče napotilo tretjega na pravdo.
ZPP (1977) člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2.
vročanje
Če predlagatelj med postopkom vpisa sprememb v sodni register spremeni svoj naslov, mora to sporočiti registrskemu sodišču. Če tega ne stori, ravna le-to pravilno, če pošiljko po brezuspešnem poskusu vročitve na registriranem naslovu predlagatelju vroči z nabitjem na sodno desko.
ZTPDR člen 81, 81/2. ZDR člen 36c, 36e, 100, 100/1-12, 104. ZDSS člen 22, 22/2, 24, 24/1. Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo člen 33.
prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - ugovor - bolniška odsotnost - tek rokov - dokončnost sklepa - udeležba na seji pritožbenega organa
Nevabljenje delavca in njegovega pooblaščenca na sejo pritožbenega organa, ki odloča o ugovoru delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Če sodišče razveljavi le sklep ugovornega organa delodajalca, ne pa tudi sklep organa prve stopnje delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, v skladu z 2. točko 1. odst. 24. člena ZDSS samo odloči o pravicah delavca iz delovnega razmerja. Takšnemu delavcu preneha delovno razmerje v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe sodišča.
Zgolj predložitev in podpis pogodbe o zaposlitvi, s katero se tudi ne spreminjajo pravice in obveznosti delavca, po tem ko je že dokončno odločeno o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, vendar delovno razmerje delavcu še ni prenehalo, ker še ni potekel 6 mesečni rok po 36e členu ZDR, ne pomeni razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Delavec je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca kljub temu, da je v času sprejema sklepa o prenehanju delovnega razmerja v bolniškem staležu, vendar mu delovno razmerje preneha šele po 6 mesecih od takrat, ko se delavec vrne na delo.
Določba 33. člena Kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur.l. RS št. 6/91), ki določa, da med trajne presežke ni mogoče uvrstiti delavca v času, ko je odsoten z dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, je v nasprotju z ZDR in je ni mogoče upoštevati.
6 mesečni rok po katerem trajno presežnemu delavcu preneha delovno razmerje začne teči za delavca, ki ima odobren najprej bolniški stalež za poln delovni čas, nato pa bolniški stalež le za 4 ure, od dneva, ko se delavec vrne na delo, to je po preteku bolniškega staleža za poln delovni čas.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM10002
ZOR člen 149, 913, 149, 913.
nezgodno zavarovanje - aktivna legitimacija
Upravičenec - delavec sklenitelja kolektivnega nezgodnega zavarovanja je upravičen iz sklenjenega pogodbenega razmerja (kolektivnega nezgodnega zavarovanja) zahtevati izplačilo dela zavarovalnine neposredno od tožene stranke - zavarovalnice.
ZPP (1977) člen 333, 334, 333, 334. ZZT člen 16, 23, 26, 16, 23, 26.
prenehanje delovnega razmerja - tujec
Po pravnomočni sodni odločbi, s katero je delavcu - tujcu ponovno vzpostavljeno delovno razmerje z vsemi pravicami (tožena stranka ga je dolžna pozvati nazaj na delo in mu od datuma prenehanja delovnega razmerja plačati pripadajoče plače z davki in prispevki in ga prijaviti v zavarovanje), takšnemu delavcu, ki se je odzval pozivu tožene stranke naj se zglasi na delo, vendar ni smel začeti delati, ker ni imel (in niti kasneje ni pridobil) delovnega dovoljenja, pripadajo nadomestilo plače in ostale pravice iz delovnega razmerja le do datuma poziva na delo, ne pa tudi kasneje.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 400, 400/3. ZDSS člen 14, 14/1, 37, 14, 14/1, 37.
Invalidnina - revizija - ZDSS
Po mnenju pritožbenega sodišča uporaba 3. odst. 400. čl. ZPP v sporih zaradi invalidnine za telesno okvaro (TO) ni možna. V 14. čl. ZDSS je namreč določeno načelo primarne uporabe določb tega zakona in se določbe ZPP torej uporabljajo samo podrejeno, torej le če določen procesni institut v ZDSS ni urejen. ZDSS pa v čl. 37. izrecno določa, da revizija ni dovoljena v sporih zaradi invalidnine za TO.
Ker velja, da pogodba veže stranke, je tožena stranka-prodajalec morala po pogodbi dobaviti tožeči stranki-kupcu blago do konca decembra 1987, ob pogoju, da kupec-tožeča stranka plača avans. Ob pravočasnem plačilu avansa bi tudi pogodbeno dogovorjena sprememba cene zaradi carinskih in drugih dajatev bremenile prodajalca-toženo stranko, če bi do teh sprememb prišlo v času njene zamude.
Če delodajalec zaradi specifične faze dela utemeljeno dopušča delo na napravi s povečano nevarnostjo brez sicer običajnih zaščit, se v tem poveča stopnja nevarnosti, ki izhaja iz že sicer nevarne naprave, s tem pa se tudi poveča stopnja objektivne odgovornosti delodajalca za v posledici obratovanja takšne naprave nastalo škodo.
Zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov se ugotavlja v okviru razloga v organizaciji, ki je izvedla postopek in izdala izpodbijana sklepa. V tem postopku ni možno ugotavljati ali je delo, ki ga je opravljal tožnik obstojalo v novo ustanovljeni družbi, še posebej oz. proti tej družbi tožnik ni uporabil tožbenega zahtevka. V kolikor delavec meni, da je bil kršen postopek pri sklepanju delovnih razmerij v novo ustanovljenih družbah mora sprožiti postopek v skladu z določbo 84. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - krivdna odgovornost - vzdrževanje ceste - nadzor
Odgovornost cestnega podjetja se v primeru škodnega dogodka, do katerega je prišlo, ker je zaradi neurja (močno deževje z vetrom) kup zloženih vej iz zasebnega zemljišča nad javno cesto, prišel na javno cesto, presoja po pravilih krivdne odgovornosti, ki bi bila v obravnavanem primeru podana, kolikor bi se izkazalo, da so bile veje zložene na tak način, da bi jih cestno podjetje v okviru dolžnega nadzora nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste (obveznost na podlagi 81. in 82. člena Zakona o cestah) ter predvidljivosti in odvrnljivosti moglo in moralo opaziti kot grozečo nevarnost nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste.
Če tožnik umakne tožbo po zaključku obravnave in izdaje sodbe pred sodiščem prve stopnje, zoper katero se je tožena stranka pritožila, pa ta po seznanitvi z izjavo tožnika od umika tožbe pritožbe ne umakne, mora sodišče druge stopnje o vloženi pritožbi odločiti.
V skladu z določbami 24. člena ZDSS delovno sodišče v sodnem postopku preizkuša le zakonitost dokončnih odločitev delodajalca, ne more pa v te odločitve posegati zgolj z vidika subjektivne ocene primernosti le-teh.
prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravnine
Pravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Če se ob poskusu rubeža ugotovi, da dolžnik na naslovu, ki ga je navedel upnik, ne poseduje ničesar, mora sodišče upniku po določbi 79. čl. ZIP poslati obvestilo, da rubež ni bil opravljen in ne poziv, da naj upnik sporoči nov dolžnikov naslov. Šele, če upnik v roku treh mesecev ne bi predlagal ponovnega rubeža z navedbo, kje se rubljivi predmeti, ki so last dolžnika, nahajajo, ali če se tudi pri ponovnem rubežu ne bi našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bi lahko sodišče na podlagi 3. odst. 79. čl. ZIP izvršbo ustavilo.
Če je bila tožba vložena pred osamosvojitvijo Republik Hrvaške in Slovenije, ostane sodišče, ki je bilo ob vložitvi tožbe krajevno pristojno po sporazumu med strankama, pristojno še naprej.