Če je bila tožba vložena pred osamosvojitvijo Republik Hrvaške in Slovenije, ostane sodišče, ki je bilo ob vložitvi tožbe krajevno pristojno po sporazumu med strankama, pristojno še naprej.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Če se ob poskusu rubeža ugotovi, da dolžnik na naslovu, ki ga je navedel upnik, ne poseduje ničesar, mora sodišče upniku po določbi 79. čl. ZIP poslati obvestilo, da rubež ni bil opravljen in ne poziv, da naj upnik sporoči nov dolžnikov naslov. Šele, če upnik v roku treh mesecev ne bi predlagal ponovnega rubeža z navedbo, kje se rubljivi predmeti, ki so last dolžnika, nahajajo, ali če se tudi pri ponovnem rubežu ne bi našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bi lahko sodišče na podlagi 3. odst. 79. čl. ZIP izvršbo ustavilo.
Kadar tožeča stranka zahteva izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov na podlagi odpovedi najemne pogodbe (3. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP), tožena stranka pa odstopa od najemne pogodbe na podlagi določbe 15. čl. ZPSPP in zahteva povrnitev plačane najemnine, vloženih sredstev in izgubljeni zaslužek, se kot predhodno vprašanje pri odpovedi postavlja vprašanje obstoja najemnega razmerja, kajti odstop od pogodbe po 15. čl. ZPSPP je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre (razveljavi oz. razveže), če pa najemnega razmerja ni, ne more biti niti odpovedi in na podlagi odpovedi zahtevka za izpraznitev in izročitev.
Če tožnik umakne tožbo po zaključku obravnave in izdaje sodbe pred sodiščem prve stopnje zoper katero se je tožena stranka pritožila, pa ta po seznanitvi z izjavo tožnika od umika tožbe pritožbe ne umakne, mora sodišče druge stopnje o vloženi pritožbi odločiti.
ZPP (1977) člen 348/III, 381, 348/III, 381. ZNP člen 37, 37. ZSReg člen 11/II, 14/I, 19, 36/I, 36/I, 11/II, 14/I, 19.
predlog za vpis v sodni register - odločitev sodnika posameznika - pritožba
Če v predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloči na prvi stopnji sodnik posameznik, odloči o zadevi, o kateri sicer odloča na prvi stopnji sodni referent. Zato pa tudi o pritožbi zoper to odločitev odloča sodnik posameznik istega sodišča in ne sodišče druge stopnje.
Če je med strankama sporno, ali se nanaša (nesporna) pisna oporoka tudi na denacionalizirano premoženje, je to pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZD člen 137, 137/2, 137, 137/2.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vsebina sporazuma - odložni pogoj
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju po 2. odst. 137. čl. ZD je dvostranski pravni posel (posel med potomcem in prednikom), torej pogodba dednopravnega značaja, za veljavnost katere morajo biti izpolnjene tako splošne kot tudi posebne predpostavke, torej tako tiste iz člena 137 ZD kot tudi tiste, ki jih na splošno za veljavnost pravnih poslov določa ZOR, med drugim tudi določbe o pogoju in njihovem učinku (74. čl. ZOR).
Čeprav je bil datum seje disciplinske komisije in seje ugovornega organa določen tako, da je delavcu ostalo manj kot 8 dni za pripravo, ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker navedeno dejstvo ni vplivalo na zakonitost in pravilnost disciplinskih odločb.
Upnik je navedel, da bo po dolgotrajni pravdi uveljavitev njegove terjatve na izročitev stroja onemogočena ali precej otežena, ker bo stroj takrat že izrabljen. Dolžnik na te trditve ni odgovoril in se naroka za preizkus predloga za začasno odredbe ni udeležil. Ob takem stanju stvari je izkazana verjetnost, da bo brez začasne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnava
Okvara vozila na poti na glavno obravnavo je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne predstavlja pa podlage za ugotovitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP, češ da stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je kljub njeni odsotnosti opravilo glavno obravnavo.
taksa za nov predlog za izvršbo - izvršilni naslov
V primeru, ko je v istem postopku predlaganih več izvršilnih sredstev hkrati ali drugo za drugim, upniku na podlagi tarifne številke 1 tč.č Zakona o sodnih taksah ni potrebno plačati nove takse, to pa ne velja za primer, ko upnik na podlagi istega izvršilnega naslova vloži v celoti nov predlog za izvršbo.
ZPP (1977) člen 212, 213, 213/1-2, 212, 213, 213/1-2.
prekinitev postopka
Občasno zadrževanje tožnika, ki ima v Sloveniji zastopnika, na območju Bosne in Hercegovine, ne glede na pretekle vojne razmere v Bosni, ni predstavljalo okoliščine, ki bi pogojevale prekinitev postopka v tej zadevi.
varnost pri delu - delovni pogoji - odklonitev dela - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Dejanski stan iz 47. čl. ZVD predpostavlja, da je delavec v času delovne obveznosti na delu prisoten, vendar zaradi subjektivno dojete grozeče nevarnosti opravljanje odrejenega dela odklanja.
Delodajalec ne nosi odgovornosti za posledice neprecizne ali subjektivne interpretacije njegovih izjav s strani pooblaščenca, ki ga je delavec pooblastil za kontakte z delodajalcem.
Če je bil sklep o suspenzu izdan iz razloga, ker je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi očitka storitve hujše kršitve delovne obveznosti, se utemeljenost suspenza z vidika dejanske uvedbe disciplinskega postopka presoja glede na stanje na dan vročitve sklepa o suspenzu delavcu.
Suspenz zaradi uvedbe disciplinskega postopka je mogoče izreči tudi v primeru očitka vsake hujše kršitve delovne obveznosti, če se v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka argumentirano zatrjujejo kvalifikatorne okoliščine, ki pogojujejo izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja za očitano hujšo kršitev.
Gre za skupni prostor večstanovanjske hiše v pomenu 8. člena SZ. Ti prostori so v solastnini vseh etažnih lastnikov, pri čemer je solastninski delež vsakega etažnega lastnika sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši (3. odstavek 12. člena SZ). Za te skupne prostore oz. za to solastnino ne velja avtomatično možnost delitve solastnine, kot to določa ZNP v členih 119 in naprej, saj skupni prostori služijo hiši kot celoti. Zakonodajalec je v 1. odstavku 13. člena SZ izjemoma dopustil možnost, da vsak solastnik lahko zahteva, da se njegov solastninski delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastninski delež, razporeditev, funkcionalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Le v takem primeru lahko predlagatelj namesto pogodbe izsili od solastnikov spremembo solastninskih deležev na skupnih prostorih v etažno lastnino.
Če drži pritožbena trditev, da je ta delež le 3 %, tedaj je jasno, da tak delež ne zadošča, da bi imel pravico zahtevati prostor kot etažno lastnino. Citirano zakonsko določbo je namreč treba razlagati tako, da je predpogoj, da ima predlagatelj tako velik solastninski delež na skupnih prostorih, da zadošča za celotni etažni prostor in da svoje pravice na preostalem delu teh skupnih prostorov (na primer, ko je na voljo več kleti ali kolesarnic) izgubi. Ostali solastniki pa imajo zato pravico do odškodnine in se takim skupnim prostorom ali odpovedo ali če jih je na voljo več, zadovoljijo s preostalimi.
ZPP (1977) člen 233, 233/1, 233/5, 233, 233/1, 233/5.
listina - zahtevek drugi osebi na predložitev listine
Šele če bi tožeča stranka zatrdila, da listin, katerih predložitev je od nje zahtevalo sodišče, nima in navedla, da so pri drugi stranki, bi jih bilo sodišče dolžno zahtevati od le-te in v primeru, da bi ta brez opravičenega razloga odklonila njihovo predložitev, po prostem prepričanju presodilo, kaj to pomeni.
Vprašanje aktivne legitimacije (iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka, brez dvoma izhaja, da je pogodbo, iz katere izvira vtoževana terjatev, sklenila druga pravna oseba) je vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti tudi, če toženec tega izrecno ne ugovarja.