DELOVNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VDS00089378
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 5, 5/1, 5/1-c. ZVOP-2 člen 6, 6/2. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4, 38/6. ZSTSPJS člen 48. ZDSS-1 člen 6. ZDR-1 člen 203. ZPP člen 7, 7/1, 157, 158, 158/1, 212
varstvo osebnih podatkov - informacije javnega značaja - plače - javni sektor - kolektivna pogodba - kolektivni delovni spor - stroški postopka - povod za tožbo - pravo evropske skupnosti - sindikat
Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno.
ZSPJS v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Predlagatelj ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi drugo sodišče).
Ker predlagatelj pred kolektivnim delovnim sporom v vloženi zahtevi za posredovanje podatkov z dne 19. 6. 2024 od nasprotnega udeleženca sploh ni zahteval števila vseh zaposlenih pri nasprotnem udeležencu, slednji v tem delu ni dal povoda za vložitev predloga, zato mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti stroške tudi glede tega dela predloga.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007007
ZTP člen 1, 1/4, 6, 7, 18, 21a, 36. ZDIJZ člen 6, 7. - člen 14, 23, 25. OZ člen 131, 131/1, 133, 135.
varstvo tajnih podatkov - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - seznanitev strank s tajnimi podatki - protipravno ravnanje stranke - dobrovernost - poseg v ustavne pravice posameznika
Izpodbijani sklep ni določil, da je spis tajen v celoti. Tako iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 7. 2017 kot iz sklepa z istega dne je razvidno, da je vzrok tajnosti to, da je upnik že sam označil predlog za izdajo začasne odredbe kot tajen, pri čemer vsebuje tudi podatke, ki jih je pred tem že označil za tajne. To pa ne pomeni, da dolžnik s samim predlogom in s tajnimi podatki v obravnavani zadevi ne bi bil seznanjen.
Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana, izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje. Tako ravnanje je tako protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Za to odločitev ni pomembno, kako je prosilec prišel do tajnih podatkov; tudi če v ničemer ni odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki, je te podatke treba zaščititi.
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno to, da je treba tajne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Zato, ker je prepovedana objava tajnih podatkov že sama po sebi, tudi ni pomembno, ali je bil dolžnik dobroveren in se je zanesel na uradne dokumente. Taki razlogi so namreč razlogi za izključitev odgovornosti, ki pa v obravnavani zadevi niso pomembni, saj za zaščito tajnih podatkov, kot se zahteva v tem postopku, krivda ni potrebna in pomembna.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00001196
ZTP člen 1, 1/4, 7, 21a. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 7. KZ-1 člen 260. OZ člen 131, 133, 135.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - protipravnost - sodno varstvo - izdaja tajnih podatkov
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno predvsem to, da je treba takšne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo.
Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ) - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda.
objava odgovora na objavljeno informacijo – podajanje informacij v smislu ZDIJZ – pasivna legitimacija – presoja vsebinskih pogojev
Izpodbijana odločba sodišča prve stopnje temelji na naslednjih ugotovitvah: 1) pri sporni objavi ne gre za medijsko dejavnost toženca v smislu medijskega poročanja, ampak za podajanje informacij v smislu ZDIJZ – sporna objava ni medijski članek ter uredniško ali avtorsko oblikovana vsebina, 2) toženec ni odgovorni urednik in ni pasivno legitimirana stranka, 3) niso podani vsebinski pogoji za objavo odgovora po 42. členu ZMed. Ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VSL0070617
OZ člen 134, 178, 183. ZASP člen 162, 162/1, 162/2, 162/4. ZDIJZ člen 2, 2/2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-7.
osebnostne pravice – čast in dobro ime - zahtevek na prenehanje kršenja osebnostnih pravic – preklic izjave – denarna odškodnina – informacije javnega značaja – nadzor kolektivne organizacije
Tožena stranka je državni organ, ki ga ZDIJZ zavezuje. Prizadevati si mora, da za uresničitev zakona doseže čimvečjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V svetovni splet je med drugim dolžan posredovati informacije javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je sporni dokument nastal pri izvrševanju pristojnosti tožene stranke, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da je šlo za informacije javnega značaja, kar je ne le dopuščalo, pač pa celo terjalo objavo na spletu.