odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – trditveno in dokazno breme – sestopanje z gradbenega odra - delo na višini
Delo na višini okrog 1,2 m se (kot nenevarno) občasno opravlja tudi v vsakdanjem življenju in je zanj potrebna zgolj običajna previdnost. Zato za takšno delo in škodo, ki med njegovim opravljanjem nastane, delodajalec ni objektivno odgovoren.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Tožena stranka, ki zatrjuje zgolj vsebino dogovorjene obveznosti (izbiro in dobavo za vrtec ustreznih stekel) in nepravilno izpolnitev (dobavo neustreznih stekel), ne podaja sklepčnega ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073352
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. ZPP člen 451, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – napačna razlaga zakona – prosta izbira dokaznih sredstev – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo voznine
Neplačilo voznine s strani naročnika je predpostavka za odgovornost prejemnika. Da je ta izpolnjena, mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka, ki lahko to dejstvo dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063866
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/5, 61, 61/1, 364, 366, 366/1, 369, 369/3. ZPPSL člen 137, 137/3, 142, 142/1, 165, 165/2. ZHKS člen 15, 15/2, 19. OZ člen 1012, 1022.
skupinska prijava terjatve – pogojno priznanje terjatev – pogojna terjatev – prerekanje terjatev – pravnomočnost sklepa o glavni razdelitvi – umik prerekanja terjatve – poroštvo – obresti do začetka stečajnega postopka – pritožbena novota – podružnica – hčerinska družba
Prijavo je vložilo več upnikov, ta pa je bila skladno z VSL sklepom III Cpg 72/2006 z dne 28. 11. 2006 naknadno specificirana in individualizirana tako, da je bil na 3. naroku za preizkus terjatev omogočen njen preizkus in učinkovito prerekanje posameznih terjatev vseh upnikov, vendar pa s tem ni mogoče šteti, da je šlo v tem primeru za novo in s tem prepozno prijavo terjatve/terjatev upnikov, saj skupinska terjatev predstavlja zgolj obliko prijave terjatve, ki je tehnične narave, vseskozi pa gre pa za eno in isto terjatev.
Pravnomočen sklep o glavni razdelitvi je saniral tudi morebitno napačno oziroma nepravilno priznanje oziroma prerekanje terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika ne pomeni tudi zmanjšanja porokove obveznosti (obveznosti stečajnega dolžnika). Porok je namreč upnikom dolžan izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od načela akcesornosti. Izjemo od akcesornosti pa utemeljuje tudi namen poroštva.
Postopki v Uredbi ES št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000 se nanašajo zgolj na primere, ko gre za podružnice (poslovalnice) istega dolžnika v različnih članicah državah EU, torej ko gre za en in isti pravni subjekt, v konkretnem primeru pa je stečajni dolžnik druga in ločena pravna oseba kot H. (ki sicer predstavlja njeno hčerinsko družbo), zato analogija s podružnico/poslovalnico v tem primeru ne pride v poštev.
osebni stečaj – preizkusno obdobje - polnoletni otroci - višina dolga
Starost otrok je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Ostalih navedb - glede šolanja starejših otrok, v predlogu za odpust obveznosti ni bilo; tudi če bi bile, višje sodišče dodaja, da gre za polnoletna otroka, stara 21 in 24 let.
Ni mogoče prezreti višine obveznosti, navedene v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (980.000,00 EUR).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0081316
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115, 117, 117/1.
poslovni prostori – poslovna stavba – upravnik stavbe – stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja – neupravičena obogatitev – najem poslovnih prostorov
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Za uporabo 197. člena OZ je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
Sodišče ne sme izdati soglasja za sklenitev najemne pogodbe za stvari, glede katerih, upoštevajoč stanje stečajne zadeve, še vedno obstoji najemna pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in ni bila odpovedana.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 232. ZPP člen 80, 81. ZGD-1 člen 679.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - obstoj upnikove terjatve - izvršilni naslov
V postopku je prišlo le do odprave nepravilnosti glede označbe predlagatelja, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Gre za odpravljivo pomanjkljivost oziroma nepravilnost. Iz 1. odstavka 81. člena ZPP tudi jasno izhaja, da se postopek z osebo, ki je lahko pravdna stranka, zgolj nadaljuje, ne pa da se začne znova. To pa pomeni, da je pomanjkljivost sanirana in se zadeva obravnava, kot da bi predlog za začetek postopka osebnega stečaja že takoj vložila oseba, ki je lahko stranka postopka.
legitimacija upnika za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - nedopustna pritožba
Po ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Podpis ni namenjen samemu sebi. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Ni nepomembno kdo vloži neko vlogo, tu pritožbo. Sodišče se mora zato prepričati, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Temu namenu služi podpis vlagatelja na pritožbi. Pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba pritožbo in pooblastilo presojati skupaj, sicer sodišče zavrže pravno sredstvo, če mu ni predloženo pooblastilo.
oprostitev plačila sodnih taks - ogroženost preživljanja - pravni standard - socialna pomoč
„Ogroženo preživljanje stranke in njenih družinskih članov“ je pravni standard, ki je sicer res primerljiv s pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči, vendar z njimi ni izenačen.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - nujni prisilni ukrep - ogrožanje življenja s samomorom - trajanje ukrepa
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom.
Lastnost izvršilnega naslova je lahko v notarskem zapisu priznana le v obsegu danega soglasja in ker je bilo dano soglasje le z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in za poplačilo iz teh nepremičnin, tega soglasja ni možno razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - dobroverni lastniški posestnik - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo nepremičnine, je potrebno upoštevati pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za zakonski predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po določbah SPZ ima dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost poseben pomen. Dobroverni lastniški posestnik (tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje) namreč ni dolžan plačati za uporabo stvari (drugi odstavek 95. člena SPZ) za čas, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Za razliko od njega, nedobrovernega posestnika (kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati) zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari. Dobra vera se domneva, po določbi osmega odstavka 95. člena SPZ pa postane dobroverni lastniški posestnik nedobroveren s trenutkom, ko mu je vročena tožba, s katero lastnik stvari zahteva vrnitev stvari oziroma ugotovitev lastninske pravice na njej (torej s katero nasprotuje njegovi posesti in uporabi nepremičnine). Dokazno breme glede nedobrovernosti pred vročitvijo tožbe je na lastniku.
ZPP člen 252. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenci – nagrada izvedenca – zahtevnost izvida in mnenja – povračilo materialnih stroškov
Pravilnik v 3. odstavku 45. člena določa zgornjo mejo materialnih stroškov, ki se priznajo izvedencu, naloga sodišča pa je, da jih ovrednoti glede na okoliščine konkretnega primera.
ZIZ člen 38, 38/5. Tarifa KDD - Centralno klirinške depotne družbe člen 37, 37/c, 37/e.
stroški izvršilnega postopka - potrebni stroški
KDD je dolžna ravnati po sklepu sodišča prve stopnje, zato svojega dolžnega ravnanja ni upravičena vezati na upnikovo plačilo v skladu s svojimi notranjimi pravili.
izvršba na nepremičnine - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - vstop zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine v izvršilni postopek - pravna sredstva zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine - vročitev sklepa o nadaljevanju - načelo kontradiktornosti
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.
S sprejetjem novih skupščinskih sklepov sta dejansko sporna sklepa skupščine, katerih ničnost uveljavlja tožnik, izgubila svoj učinek. Tudi, če se ugotovi njuna ničnost, to ne bo imelo za posledico vzpostavitve prejšnjega stanja v smislu, da bi tožnik ponovno postal direktor toženke, in to iz razloga, ker je že bil z novim sklepom imenovan novi direktor. Ugotovitev ničnosti spornih sklepov nima neposrednega učinka na (ne)veljavnost kasneje sprejetih sklepov v smislu, da so kasneje sprejeti skupščinski sklepi zaradi tega sami po sebi nični.