Protest menice, ki je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila, je formalni pogoj za uveljavljanje regresnih pravic; za uveljavljanje rednih meničnih zahtevkov proti glavnim meničnim dolžnikom pa protest ni potreben. Izdajatelj lastne menice namreč odgovarja kot akceptant trasirane menice. Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu 1. odstavka 52. člena ZM izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, ne pa do akceptanta (glavnega dolžnika).
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna posest
Upoštevaje zmanjšan pomen zemljiške knjige v obdobju sklenitve zavezovalnega pravnega posla v konkretni zadevi, je tožnik upravičeno štel, da je sporno zemljišče njegovo, da ga je pridobil v last, čeprav je lastninska pravica v zemljiški knjigi ostala vknjižena na prodajalko.
redna pravna sredstva – pritožba zoper sklep o dedovanju – pravica do pritožbe – stranke zapuščinskega postopka – zakoniti dediči – vstopna pravica
Pritožnica, ki je nečakinja zapustnika, ne spada v krog njegovih zakonitih dedičev. Zakonito dedno pravico po pokojnem bi imela le v primeru, če bi njena mati umrla pred zapustnikom, torej na podlagi vstopne pravice.
neupravičena obogatitev - način uporabe nepremičnine - solastnina - skupna lastnina - plačilo uporabnine - delitev zapuščine - skupno razpolaganje z dediščino
Tožničina ves čas nekonkretizirana želja glede načina uporabe nepremičnine, ki je spadala v zapuščino, potrjuje pravilnost prvostopnega zaključka, da tožničino prikrajšanje ni bilo konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik (v obravnavani zadevi skupni lastnik) stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika (skupnega lastnika) ni zahteval dopustitve uporabe stvari, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – diskrecija sodišča
Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena, zato mora sodišče o njej odločiti vsebinsko.
OZ člen 168, 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 212.
vrnitev stvari - prepustitev stvari v uporabo - neupravičena pridobitev - nedobroverna posest - odškodninska odgovornost - neskrbnost zakonitega zastopnika - neizkazano prikrajšanje - plačilo nedobrovernega posestnika za uporabo stvari - nedokazanost škode
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega (tistega, ki ima stvar v posesti) ni zahteval vrnitve stvari oz. prepustitve v uporabo, še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odškodnina za premoženjsko škodo – odmera odškodnine – poškodba vratne hrbtenice – povračilo stroškov – nujne zdravstvene storitve – samoplačniška fizioterapija
Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da vse zdravstvene storitve niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa še ne pomeni nujno, da določene storitve kljub temu niso potrebne. Navedeno je v svojem izvedenskem mnenju izpostavil tudi izvedenec medicinske stroke, ki je potrdil, da je bila fizioterapija potrebna, saj je pripomogla k tožničinem hitrejšem okrevanju.
Toženkine obveznosti za vzpostavitev mikrovalovne zveze med tožničinim studiom in oddajnikom Krvavec ni možno izvajati ne iz določb 11. in 12. člena ZRTVS, ne iz določb najemnih pogodb, ki sta jih med seboj sklenili pravdni stranki. Iz 3. točke toženkinega dopisa z dne 6.12.1995 poslanega tožnici pa izhaja toženkin namen, da bo ob tožničinem sodelovanju, ki naj bi bilo v tem, da na razpolago da potreben prostor ter z izbrano lokacijo toženko seznani, sama namestila (za tožničino oddajanje) potrebno (mikrovalovno) zvezo.
Ker se dosedanja sodnica, ki je v predmetni zadevi odločala že trikrat, ni držala s strani Vrhovnega sodišča RS danih napotil, se zadeva dodeli drugemu sodniku.
ZIZ člen 102. ZPP člen 212, 214, 214/2, 287, 287/1.
omejitev izvršbe na plačo dolžnika - nadomestilo za stroške vodenja izvršbe - zakonske zamudne obresti - trditveno in dokazno breme - zanikanje dejstev
Tožnica res ni izrecno zanikala dejstev, da toženec od navedenih družb prejema nakazilo plače, pri čemer naj bi upoštevala omejitve na plačo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb tožnice, ko je zatrjevala, da je pri odtegovanju zneskov od prihodkov toženca za poplačilo sklepov o izvršbi spoštovala določila ZIZ, kar pomeni, da bi prav gotovo upoštevala tudi določila o omejitvi na plačo (102. člen ZIZ), v kolikor bi imela ob nakazilu zneskov navedenih družb zavedeno pojasnilo, da ta znesek predstavlja plačo.
Bolečine v vratu s širjenjem v glavo so sprožile anksiozno stanje, ki je posledica obravnavane nezgode. Slednje v povezavi s trajanjem in intenzivnostjo bolečinskega obdobja (dva meseca hude bolečine, en mesec srednje močne bolečine), nudi podlago za višjo odškodnino od siceršnjih odškodnin, ki se prisojajo v primerih (lažjega) zvina vratne hrbtenice.
zavarovalna polica - splošni pogoji - najem nadomestnega vozila - izplačilo škode - upravičenje do najema nadomestnega vozila - pisno soglasje zavarovalnice
Toženka je tožnico obvestila, da je njen zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo škode zaradi uporabe nadomestnega vozila delno utemeljen, in sicer za čas 4 dni, s čimer je dejansko priznala upravičenje tožnice do najema nadomestnega vozila v skladu s sklenjeno zavarovalno polico in pripadajočimi splošnimi pogoji in to kljub temu, da tožnica za najem nadomestnega vozila predhodno ni pridobila njenega (pisnega) soglasja.
sklep o preizkusu terjatev - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na ugotovitev obstoja pravic - maksimalna hipoteka
Ker je stečajni upravitelj upnici prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal pa jo je zato, ker meni, da je bil prenos maksimalne hipoteke na upnico nedovoljen, mora v skladu stečajni upravitelj proti upnici vložiti tožbo, da ločitvena pravica ne obstaja.
Umik tožbe, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, se nanaša le na znesek 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Slednje ni razvidno niti iz izreka izpodbijanega sklepa, ki je nerazumljiv, niti iz njegove obrazložitve.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – originaren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - otvoritvena bilanca
Ker je tožena stranka postala lastnica spornih nepremičnin po 1. 5. 1998 na podlagi odločbe državnega organa, tožeča stranka ne more uveljavljati zahtevka po ZZLPPO. Za ex lege prehod premoženja bi šlo, če bi šlo za premoženje, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja to premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
V skladu s 6.b členom ZST-1 velja domneva pravočasnosti plačila, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - stvarne napake - neznatna napaka - odstopanje od načrtov - navodila naročnika
O napaki bi lahko govorili le takrat, ko bi imeli stroji določeno oviro, hibo ali pomanjkljivosti, medtem ko zgolj določena odstopanja od načrtov ne predstavljajo bistvene napake naprave ali njeno nekvalitetno stanje.
SPZ člen 77, 77/5. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1460.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - priposestvovanje - sodna ureditev meje - pravična ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče je pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odločalo na podlagi določb o urejanju meje po pravični oceni v skladu s 5. odstavkom 77. člena SPZ, ne pa na podlagi določil o priposestvovanju, urejenih v ZTLR in ODZ (paragraf 1460). Te je v sodbi sicer navedlo, ne pa uporabilo.