Vsebina predloga za pridobitev izvedeniškega mnenja je v zadevi nasprotni dokaz. Tožena stranka s takšnim dokazom zasleduje ovrženje z glavnim dokazom dobljenega dokaznega rezultata. Pravica do izvedbe takšnega dokaza je del strankine pravice do izjave v postopku oziroma natančneje njenih jamstev izjavljanja v dokaznem postopku, ki jih je sodišče prve stopnje kršilo, ko je dokazni predlog zavrnilo brez ustavno dopustnega razloga. Navedlo je namreč zgolj, da je upoštevajoč ostale dokaze dejansko stanje že v zadostni meri razčiščeno. Takšen argument pa pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069084
OZ člen 395. ZZZDR člen 56, 56/2. ZST-1 člen 3, 3/9.
sosporništvo - enotno sosporništvo - solidarnost - sodna taksa za ugovor
V teoriji in v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065142
OZ člen 587. ZOdvT člen 20. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 37.
najemna pogodba – službeno stanovanje – uporaba stanovanja brez pravnega temelja – izpraznitev stanovanja – pogodba v korist tretjega – stroški postopka – nagrada za odvetniške storitve – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo
Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti).
Odvetniške nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna posest
Upoštevaje zmanjšan pomen zemljiške knjige v obdobju sklenitve zavezovalnega pravnega posla v konkretni zadevi, je tožnik upravičeno štel, da je sporno zemljišče njegovo, da ga je pridobil v last, čeprav je lastninska pravica v zemljiški knjigi ostala vknjižena na prodajalko.
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 149, 150, 151. ZPP člen 8.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – podlage za odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – upravljanje motornega vozila – domneva vzročnosti – kdo odgovarja za škodo – protipraven odvzem nevarne stvari imetniku – obvezno avtomobilsko zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – zapustitev kraja škodnega dogodka – povračilo izplačane odškodnine
Ker tožencu ni uspelo dokazati, da je prišlo do protipravnega odvzema njegovega osebnega vozila, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, ob tem, ko je ugotovilo, da je toženec svoje zavarovalne pravice izgubil zaradi alkoholiziranosti in zaradi dejstva zapustitve kraja škodnih dogodkov, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Tožnica je izkazala tudi višino škode na avtomobilih, pri čemer toženec obsegu škode na vozilih in višini le-te ni konkretno ugovarjal.
ZSR člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 18/1, 50, 50/3. ZPP člen 183, 183/1, 324, 324/4. SZ-1 člen 111, 111/2. OZ člen 198.
uporaba prostorov brez pravnega naslova – izpraznitev prostorov – stanovanjska pravica – pojem stanovanja – začasni prostori – preureditev prostorov – uporabnina – vlaganja – nasprotna tožba – tožba na sklenitev najemne pogodbe – ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja
Kasnejše dozidave in predelave barak na pridobitev stanovanjske pravice nimajo nobenega vpliva, saj jo je bilo mogoče pridobiti le na stvari, ki že obstaja, ne pa na stvari, ki bo po adaptacijah šele nastala. Če so si toženci v dolgoletnem obdobju uporabe teh nepremičnin le-te uredili za bivanje in sedaj predstavljajo stanovanje, to ne pomeni, da niso zasedli začasnih prostorov.
Toženkine obveznosti za vzpostavitev mikrovalovne zveze med tožničinim studiom in oddajnikom Krvavec ni možno izvajati ne iz določb 11. in 12. člena ZRTVS, ne iz določb najemnih pogodb, ki sta jih med seboj sklenili pravdni stranki. Iz 3. točke toženkinega dopisa z dne 6.12.1995 poslanega tožnici pa izhaja toženkin namen, da bo ob tožničinem sodelovanju, ki naj bi bilo v tem, da na razpolago da potreben prostor ter z izbrano lokacijo toženko seznani, sama namestila (za tožničino oddajanje) potrebno (mikrovalovno) zvezo.
Ker se dosedanja sodnica, ki je v predmetni zadevi odločala že trikrat, ni držala s strani Vrhovnega sodišča RS danih napotil, se zadeva dodeli drugemu sodniku.
stanovanjska pravica – pravica imetnika stanovanjske pravice na denacionaliziranem stanovanju – nadomestni odkup
Namen zakonodajalca pri sprejemu določbe 173. člena SZ-1 je bil čimprejšnji zaključek privatizacije stanovanj tudi v tistih primerih, ko je šlo za pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih. Zato je določba 173. člena SZ-1 specialna določba v okviru sklopa prehodnih in končnih določb, ki bi izgubila pomen, v kolikor bi veljalo stališče pritožnice, da se tudi v tem delu po uveljavitvi SZ-1 uporabljajo le določbe poglavja prej veljavnega SZ „Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij“ ter v tem okviru 125. člen SZ.
umik tožbe – umik tožbe zaradi izpolnitve – ustavitev postopka – pravdni stroški – razlog opustitve posesti
Ker toženec posesti na stanovanju ni opustil zato, ker bi sledil tožbenemu zahtevku, ampak zaradi zamenjave ključavnice tožnice v aprilu 2013 stanovanja enostavno ni mogel več uporabljati, sodišče prve stopnje utemeljeno odločitve o pravdnih stroških ni oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP.
Protest menice, ki je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila, je formalni pogoj za uveljavljanje regresnih pravic; za uveljavljanje rednih meničnih zahtevkov proti glavnim meničnim dolžnikom pa protest ni potreben. Izdajatelj lastne menice namreč odgovarja kot akceptant trasirane menice. Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu 1. odstavka 52. člena ZM izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, ne pa do akceptanta (glavnega dolžnika).
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odškodnina za premoženjsko škodo – odmera odškodnine – poškodba vratne hrbtenice – povračilo stroškov – nujne zdravstvene storitve – samoplačniška fizioterapija
Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da vse zdravstvene storitve niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa še ne pomeni nujno, da določene storitve kljub temu niso potrebne. Navedeno je v svojem izvedenskem mnenju izpostavil tudi izvedenec medicinske stroke, ki je potrdil, da je bila fizioterapija potrebna, saj je pripomogla k tožničinem hitrejšem okrevanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065125
SZ- 1 člen 109, 109/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
stanovanjska pravica – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – upravičenci za vložitev zahteve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izselitev iz stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – razpravno načelo
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnica višino terjatve v zadostni meri specificirala, ker je specifikacija razvidna iz priloženih računov. Dejstva, ki izhajajo iz prilog, se namreč lahko upoštevajo le pod pogojem, da jih stranka predhodno tudi navaja. S tem postane jasno, kaj so navedbe strank (trditvena podlaga tožbe), in s tem tudi, kaj je dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Priloge tožbe so praviloma (listinski) dokazi, ki služijo ugotovitvi resničnosti predhodno danih navedb.
OZ člen 168, 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 212.
vrnitev stvari - prepustitev stvari v uporabo - neupravičena pridobitev - nedobroverna posest - odškodninska odgovornost - neskrbnost zakonitega zastopnika - neizkazano prikrajšanje - plačilo nedobrovernega posestnika za uporabo stvari - nedokazanost škode
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega (tistega, ki ima stvar v posesti) ni zahteval vrnitve stvari oz. prepustitve v uporabo, še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – nastanek škode – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ne drži, da je bila tožeči stranki škoda znana šele z njenim izplačilom, saj zakon zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka veže na trenutek nastanka škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodnini.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – originaren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - otvoritvena bilanca
Ker je tožena stranka postala lastnica spornih nepremičnin po 1. 5. 1998 na podlagi odločbe državnega organa, tožeča stranka ne more uveljavljati zahtevka po ZZLPPO. Za ex lege prehod premoženja bi šlo, če bi šlo za premoženje, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja to premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - originarna pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice
Tudi, če bi pravni prednik tožnice pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji pridobil lastninsko pravico na delu parc. 934/19 s priposestvovanjem, je ta pravica s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji leta 2000, na podlagi katere so bivši člani agrarne skupnosti pridobili solastninsko pravico na parc. št. 934/19 na originaren način, prenehala.
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – diskrecija sodišča
Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena, zato mora sodišče o njej odločiti vsebinsko.
nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – povrnitev škode – vzročna zveza – dejanje oškodovanca – zdravstveno zavarovanje
Za odločitev je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka; za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, pa je bistvenega pomena vprašanje, ali so bili kršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti.
določitev vrednosti spornega predmeta – posebna pritožba – dovoljenost pritožbe – napačen pravni pouk
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje določilo pravo vrednost spornega predmeta v tem sporu, v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZST-1 oziroma 3. odstavkom 44. člena ZPP ni mogoče izpodbijati s samostojno oziroma posebno pritožbo.