OZ člen 168, 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 212.
vrnitev stvari - prepustitev stvari v uporabo - neupravičena pridobitev - nedobroverna posest - odškodninska odgovornost - neskrbnost zakonitega zastopnika - neizkazano prikrajšanje - plačilo nedobrovernega posestnika za uporabo stvari - nedokazanost škode
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega (tistega, ki ima stvar v posesti) ni zahteval vrnitve stvari oz. prepustitve v uporabo, še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
zavarovalna polica - splošni pogoji - najem nadomestnega vozila - izplačilo škode - upravičenje do najema nadomestnega vozila - pisno soglasje zavarovalnice
Toženka je tožnico obvestila, da je njen zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo škode zaradi uporabe nadomestnega vozila delno utemeljen, in sicer za čas 4 dni, s čimer je dejansko priznala upravičenje tožnice do najema nadomestnega vozila v skladu s sklenjeno zavarovalno polico in pripadajočimi splošnimi pogoji in to kljub temu, da tožnica za najem nadomestnega vozila predhodno ni pridobila njenega (pisnega) soglasja.
stanovanjska pravica – pravica imetnika stanovanjske pravice na denacionaliziranem stanovanju – nadomestni odkup
Namen zakonodajalca pri sprejemu določbe 173. člena SZ-1 je bil čimprejšnji zaključek privatizacije stanovanj tudi v tistih primerih, ko je šlo za pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih. Zato je določba 173. člena SZ-1 specialna določba v okviru sklopa prehodnih in končnih določb, ki bi izgubila pomen, v kolikor bi veljalo stališče pritožnice, da se tudi v tem delu po uveljavitvi SZ-1 uporabljajo le določbe poglavja prej veljavnega SZ „Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij“ ter v tem okviru 125. člen SZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065125
SZ- 1 člen 109, 109/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
stanovanjska pravica – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – upravičenci za vložitev zahteve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izselitev iz stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – razpravno načelo
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnica višino terjatve v zadostni meri specificirala, ker je specifikacija razvidna iz priloženih računov. Dejstva, ki izhajajo iz prilog, se namreč lahko upoštevajo le pod pogojem, da jih stranka predhodno tudi navaja. S tem postane jasno, kaj so navedbe strank (trditvena podlaga tožbe), in s tem tudi, kaj je dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Priloge tožbe so praviloma (listinski) dokazi, ki služijo ugotovitvi resničnosti predhodno danih navedb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065126
OZ člen 179, 322, 922, 937, 937/3.
zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – AO-plus zavarovanje – zavarovalno kritje – obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca – plačevanje premije – posledice, če premija ni plačana – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Določba 937. člena OZ se uporablja za vse zavarovalne pogodbe (kar je razvidno iz umestitve tega člena v I. oddelek ureditve zavarovalne pogodbe z naslovom Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja), zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da za AO-plus zavarovanje kot prostovoljno zavarovanje, ta določba ne velja.
Zavarovalnica je v primeru neplačila oziroma nepravočasnega plačila premije po sklenitvi pogodbe prosta svoje obveznosti po pogodbi šele po izteku 30-dnevnega roka od poziva zavarovalnice k plačilu premije z obvestilom o njeni zapadlosti, ki se ne more izteči pred potekom 30-dnevnega roka od zapadlosti premije
pravice žrtev po ZPND – ukrep po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov – stroški postopka – prenehanje ogroženosti
Ker je predlagateljica sama navedla, da je nasprotnega udeleženca zapustila, se od njega odselila in izpovedala, da se ji ta (od tedaj) ni želel približati, predlog za izrek ukrepa prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov ni utemeljen.
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2010 člen 45, 45/1, 45/1-5, 46, 46/2, 46/4.
pogodbena kazen - finančno-medicinski nadzor - napačno beleženje zdravstvenih storitev - škoda - kršitev pogodbene obveznosti - vrednost preveč obračunanih storitev
Ker je namen v Splošnem dogovoru predvidene pogodbene kazni preventiven, tako določena pogodbena kazen nima niti narave odškodnine za katero od tipičnih vrst škod po OZ niti narave pogodbene kazni, kot je urejena v 257. in naslednjih členih OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Gre za t. i. sui generis pogodbeno kazen, ki je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja in jo je kršitelj pogodbenega razmerja dolžan plačati, če škoda nastane ali ne; če škoda nastane in jo kršitelj povrne, pa ga to še vedno ne odveže plačila pogodbeno dogovorjene civilne kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost nepravilno evidentirane storitve znaša 248,40 EUR, vrednost dejansko opravljenih storitev 162,90 EUR, skupna vrednost preveč obračunanih storitev pa 28,5 točk oziroma 85,50 EUR (458. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča pa je za izrek pogodbene kazni pravno relevantna le slednja. Ne more namreč slediti interpretaciji, po kateri se kot vrednost nepravilno obračunanega primera šteje vrednost celotne (nepravilno beležene) storitve, tj. 248,40 EUR. Doseganje praga iz 2. odstavka 46. člena Splošnega dogovora je po presoji pritožbenega sodišča odvisno od vrednosti „napake“ oziroma skupne vrednosti preveč obračunanih storitev (85,50 EUR). Ker v obravnavanem gospodarskem sporu vrednost presežka nad vrednostjo dejansko opravljenimi zdravstvenimi storitvami tega ni dosegla (za izrek pogodbene kazni v višini 500,00 EUR je predviden prag v višini 101,00 EUR), je tožena stranka pogodbeno kazen izrekla neutemeljeno.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – nastanek škode – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ne drži, da je bila tožeči stranki škoda znana šele z njenim izplačilom, saj zakon zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka veže na trenutek nastanka škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodnini.
sklep o preizkusu terjatev - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na ugotovitev obstoja pravic - maksimalna hipoteka
Ker je stečajni upravitelj upnici prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal pa jo je zato, ker meni, da je bil prenos maksimalne hipoteke na upnico nedovoljen, mora v skladu stečajni upravitelj proti upnici vložiti tožbo, da ločitvena pravica ne obstaja.
Zaradi dispozitivne narave zakonskih določb se pogodbeni stranki prodajne pogodbe lahko dogovorita o plačilu drugače, kot je glede obveznosti plačila kupnine določeno v 496. členu OZ. Tožena stranka je trdila, da je tožeča stranka z vtoževanim računom poravnala svoj dolg do tožene stranke, s čimer je smiselno zatrjevala izpolnitev dogovora o plačilu njenih terjatev do tožeče stranke. Ker je tem trditvam tožeča stranka nasprotovala, se je trditveno breme v pravdi spet prevalilo na toženo stranko. Če bi želela z ugovorom proti zahtevku za plačilo uspeti, bi morala v pravdi konkretno navesti, katera njena terjatev do tožeče stranke je bila z dobavo blaga in z izstavljenim računom kompenzirana.
V primeru izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke bi glede na pavšalno in nekonkretizirano zanikanje trditev tožeče stranke o višini neplačanega dela obveznosti po pogodbi o dolgoročnem kreditu, šlo za nedovoljen informativen dokaz. Enako velja glede zavrnitve dokaza z zaslišanjem drugega toženca, saj dokaz z zaslišanjem stranke o temelju zahtevka in o višini izvedenih plačil ne more nadomestiti predhodno postavljenih konkretiziranih trditev o tem dejstvu.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
ZPP člen 7, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. SPZ člen 48.
delitev skupnega premoženja – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je pomembno, ali je do tega prišlo v času veljavnosti ZTLR, saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.
neupravičena obogatitev - način uporabe nepremičnine - solastnina - skupna lastnina - plačilo uporabnine - delitev zapuščine - skupno razpolaganje z dediščino
Tožničina ves čas nekonkretizirana želja glede načina uporabe nepremičnine, ki je spadala v zapuščino, potrjuje pravilnost prvostopnega zaključka, da tožničino prikrajšanje ni bilo konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik (v obravnavani zadevi skupni lastnik) stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika (skupnega lastnika) ni zahteval dopustitve uporabe stvari, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – pojem delavca – neformalni delodajalec – pasivna legitimacija
Kot delavca zavarovanca toženke bi tožnika lahko šteli le v primeru, če bi med tožnikovim delodajalcem in zavarovancem toženke obstajalo takšno razmerje, ki bi ga bilo po vsebini mogoče opredeliti kot atipično pogodbo o delu, pri kateri je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima namreč zunanje znake delovnega razmerja.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - stvarne napake - neznatna napaka - odstopanje od načrtov - navodila naročnika
O napaki bi lahko govorili le takrat, ko bi imeli stroji določeno oviro, hibo ali pomanjkljivosti, medtem ko zgolj določena odstopanja od načrtov ne predstavljajo bistvene napake naprave ali njeno nekvalitetno stanje.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – posebno premoženje – določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju – prodaja skupnega premoženja – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost
Ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Neobstoj skupne lastnine zakoncev na premoženju sicer izključuje stvarnopravne zahtevke in kasnejšo fizično delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, neobstoj lastninske pravice pa ni ovira za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Namesto stvarnopravnega zahtevka imajo pravdne stranke možnost v pravdnem postopku uveljavljati obligacijskopravne zahtevke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0022234
URS člen 14, 22. OZ člen 111, 111/3. ZPOMZO-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 7, 8, 285, 286.b..
materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - prosta presoja dokazov - pobotni ugovor - razveza pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost
Brez konkretizacije pritožbenega razloga kršitve materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP), s čimer se uveljavlja relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, sodišče druge stopnje ne more preizkusiti obstoja nadaljnje, kumulativno določene zakonske predpostavke „vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080869
URS člen 23. ZPP člen 8, 214.
dokazna ocena – izvajanje dokazov – pravica do poštenega sojenja – pravno priznana škoda – naknadno odmerjeni davek
Dolžnost poštenega in korektnega pravdanja vsem strankam postopka narekuje aktiven in konstruktiven pristop, to je takšen, ki bo prispeval k čim hitrejši razjasnitvi spornih vprašanj in njihovi razrešitvi, ne pa k njihovemu zameglevanju ali zgolj preobračanju trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko ter z opozarjanjem in iskanjem pomanjkljivosti v nasprotnikovih trditvah in dokazih.
V primeru naknadno odmerjenega davka ne gre za pravno priznano škodo, saj so bili toženi stranki v davčnem inšpekcijskem postopku naloženi v plačilo le tisti davki in prispevki, ki bi jih bila tožena stranka kot davčni zavezanec dolžna plačati v skladu z davčnimi predpisi.