ZDR člen 9, 9/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi - ponovna odpoved - ničnost
Ker je tožničina pogodba o zaposlitvi prenehala veljati že s prvotno podano izredno odpovedjo, ki ni bila niti preklicana niti izpodbijana pred sodiščem, je vnovična izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi možna le, če je v vmesnem času (od prvotno podane do izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, saj že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče znova odpovedati.
Glede na to, da je tožena stranka tožnico po prvotno podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prijavila v zavarovanje, je brez dvoma obstajala le njena volja po vnovični vzpostavitvi delovnega razmerja. Vendar je za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki predstavlja zakonsko podlago za vzpostavitev delovnega razmerja (prvi odstavek 9. člena ZDR), potrebna volja obeh pogodbenih strank, delavca in delodajalca. Volja tožnice za ponovno vzpostavitev delovnega razmerja iz spisovnih podatkov ni razvidna. Ker delovno razmerje ni bilo ponovno vzpostavljeno, saj pogodbe o zaposlitvi med strankama (niti de facto) ni bilo, je ni bilo mogoče ponovno odpovedati. Takšna ponovna odpoved enkrat že odpovedane pogodbe o zaposlitvi je nična. Zato je že iz tega razloga izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
sklep o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških - pravno sredstvo - pritožba - sodna taksa
Po prvem odstavku 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Citirana zakonska določba je jasna. Le v primeru, če dolžnik izpodbija samo stroškovno odločitev, torej zgolj stroškovno odločitev sklepa o izvršbi, je vloženo pravno sredstvo pritožba in o njej kot pristojno odloča višje sodišče (četrti odstavek 6. člena ZIZ). V kolikor pa dolžnik sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, ne izpodbija le v odločitvi o stroških, temveč tudi v delu dovoljene izvršbe, vloženo pravno sredstvo predstavlja ugovor. Za odločanje o njem je pristojno sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ).
jasnost izreka sklepa o izvršbe - sklicevanje na predlog za izvršbo - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo
Izrek sklepa o izvršbi je jasen, ko glasi, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika za izvršbo in po dopolnitvi predloga za izvršbo. Kot tak ne dopušča nikakršnega dvoma, da je sodišče sledilo predlogu (in dopolnitvi) v celoti. Izrek zavrnilnega dela ne obsega, prav tako ne obrazložitve. Ta pa je v primeru zavrnitve predloga za izvršbo obvezna (peti odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ)
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 205, 207, 207/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 38, 38/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo oziroma varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki. Potrebno je upoštevati tudi 207. člen ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom istega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjeni med delodajalcem in sindikatom. Tovrsten dogovor med sindikatom in toženo stranko o kriterijih in številu sindikalnih zaupnikov, ki bi uživali varstvo po 112. členu ZDR-1, ni bil sklenjen.
Glede števila sindikalnih zaupnikov je potrebno razlikovati dva položaja in sicer določitev števila sindikalnih zaupnikov po 205. členu ZDR-1, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanje sindikata) ter določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 207. člena ZDR-1, ki bodo deležni tudi posebnega varstva pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati. Pri določitvi števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo po 112. členu ZDR-1 bi bilo sicer smotrno upoštevati organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah itd., vendar je natančna določitev teh kriterijev prepuščena dogovarjanju med delodajalcem in sindikatom in ti kriteriji ne morejo nadomestiti dejanskega dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, ki so deležni varstva po 112. členu ZDR-1.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 184. OZ člen 131, 288.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu - izvedenec - izvedensko mnenje - odmera višine odškodnine - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - vračunavanje delne izpolnitve
Sodišče lahko skladno z določbo tretjega odstavka 254. člen ZPP postavi drugega izvedenca le v primeru, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Iz vloge tožene stranke izhaja le, da se ne strinja z izvedeniškim mnenjem izvedenca. To pa ni razlog za angažiranje novega izvedenca. Sodišče prve stopnje bi pravilno postopalo tako, da bi zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in izvedenca neposredno zaslišalo, ne pa, da je postavilo drugega izvedenca. S tem je storilo relativno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 254. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Sodišče prve stopnje vračunavanja delne izpolnitve ni izvedlo skladno z določbo 288. člena OZ. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, koliko zakonskih zamudnih obresti se je do dne delne izpolnitve nateklo od dosojenega zneska odškodnine in nato z zneskom delnega plačila najprej poplačati natekle obresti, s preostankom pa del glavnice odškodnine.
Trditveno in dokazno breme sta v tej zadevi na strani tožeče stranke, saj je bila ona predlagateljica za različne olajšave pri plačilu sodne takse. Ker obravnave pred prvostopenjskim sodiščem ni, lahko trditve postavi, ali predloži dokaze, le do konca prvostopenjskega postopka. Te trditve se morajo nanašati na prej navedene okoliščine, ki lahko pripeljejo do različnih olajšav pri obveznosti za plačilo sodne takse.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - rok za vložitev pritožbe
V tretjem odstavku 343. člena ZPP je določeno, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona. Tožnik v svojih vlogah ni izrecno navedel, da vlaga pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegove pritožbe, kar pomeni, da gre za nepopolno pritožbo, zato jo je bilo potrebno zavreči. Navaja zgolj opr. št. zadeve, s tem da iz vsebine njegovih vlog v bistvu izhaja nestrinjanje z izdano zavrnilno sodno odločbo. Tudi sicer je tožnik zgolj napovedal pritožbo zoper sodbo (zapisal je, da si zadrži pravico do pritožbe). Pritožba zoper sodbo tako do izteka z zakonom določenega roka sploh ni bila vložena. Tudi v primeru, če bi kasneje vloženo tožnikovo vlogo šteli kot pritožbo zoper sodno odločbo, s katero je bila tožniku zavrnjena pravica do zdraviliškega zdravljenja, bi bila le-ta prepozna in bi jo bilo potrebno že iz tega razloga zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza - odmera odškodnine
Ker ni bil podan v pogodbi o zaposlitvi zatrjevani razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas (začasno povečan obseg dela), niti noben od drugih v 52. členu ZDR taksativno naštetih primerov, v katerih se lahko sklene delovno razmerje za določen čas, je na podlagi 54. člena ZDR potrebno šteti, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V 54. členu ZDR je namreč določeno, da se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je ukinila kadrovsko splošno službo (to je delovno mesto tožnice) in je tožničino delo razdelila med druge delavce, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Vendar pa je iz celotnega poteka dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, očitno, da je bila takšna sprememba organizacije dela zgolj posledica predhodne odločitve direktorja tožene stranke, da tožnici odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nezadovoljstva z njeno zunajslužbeno dejavnostjo vedeževanja. Tožnica je bila o tem, ali v resnici opravlja dejavnost vedeževanja, vprašana v sredo in ji je bilo že takrat zagroženo z odpovedjo, če bo odgovor pozitiven. Prvi naslednji delovni dan tožnice (v petek) je direktor tožene stranke to grožnjo tožnici ponovil še v neposrednem pogovoru in prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek) sprejel odločitev o takojšnji ukinitvi kadrovsko splošne službe, pri čemer je ta odločitev pomenila zgolj ukinitev tožničinega delovnega mesta. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
nadomestitev izpodbijanega sklepa po registrskem sodišču – odločanje o pritožbi – pravni interes za pritožbo
Registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi in o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, vendar navedeno velja samo, če je pritožbo vložil predlagatelj, ne pa nekdo tretji. V konkretnem primeru je pritožbo zoper sklep vložil le nasprotni udeleženec, zato registrsko sodišče ni imelo podlage, da bi samo odločilo o tej pritožbi.
Pritožnik ne pojasni, v čem naj bi bil vpis izbrisa likvidacijske upraviteljice in vpis novega likvidacijskega upravitelja zanj (kot delničarja) neugoden, oz. ni izkazal, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes naj bi bil s sklepom registrskega sodišča, prizadeta.
ZZVZZ člen 80, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
V spornem obdobju bolniški stalež zaradi tožnikovih zdravstvenih težav ni bil več indiciran, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 208. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije člen 85.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bila ukinitev njenega delovnega mesta. ZDR drugače kot v ZJU (3. odstavek 155. člena ZJU) ne določa predhodne spremembe akta o sistemizaciji delovnih mest kot podlago oziroma pogoj za ugotovitev poslovnega razloga za prenehanje delovnega razmerja delavca. Veljavno podlago predstavlja že odločitev pristojnega organa delodajalca, da se določeno delovno mesto ukine.
Tožnica ni uživala posebnega delovnopravnega varstva, kot sindikalna zaupnica. Med toženo stranko in sindikatom ni obstajal dogovor, zato se je tožena stranka glede števila članov, ki uživajo posebno varstvo, pravilno sklicevala na 85. člen Kolektivne pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko, predelovalne dejavnosti Slovenije, ki predstavlja panožno kolektivno pogodbo za toženo stranko in iz katere izhaja, da se izvoli en sindikalni zaupnik, če je pri delodajalcu 70 članov sindikata ter še en sindikalni zaupnik za vsakih nadaljnjih 100 članov sindikata. Iz tega izhaja, da bi sindikat tožene stranke imel lahko največ 2 sindikalna zaupnika. Uprava tožene stranke je sindikat pozvala, da naj poimensko določi, kdo so ti člani, ki uživajo delovnopravno zaščito, sicer bo štela, da jo uživata predsednik in njegov namestnik. Sindikat ni odgovoril, kateri sindikalni zaupniki uživajo posebno delovnopravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker tožnica ni bila niti predsednica niti namestnica predsednika, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica ne uživa delovnopravne zaščite kot sindikalna zaupnica. Iz Pravilnika o organiziranju in delovanju sindikata namreč izhaja, da ima status sindikalnega zaupnika, ki uživa delovnopravno imuniteto, predsednik sindikata. Tožnica tako v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni uživala delovnopravne imunitete, zato tožena stranka ni potrebovala soglasja sindikata za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica na delovnem mestu administrator ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov. Dela ni opravila pravočasno, strokovno in kvalitetno. Zato ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi ni bilo ovir, da tožena stranka tožnici ne bi odredila dodatne naloge tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija, ob ugotovitvi, da ni bila delovno obremenjena 8 ur. Pogodba o zaposlitvi obsega tudi dela po odredbi neposredno predpostavljenega, kamor je mogoče uvrstiti tudi delo, ki je bilo odrejeno tožnici.
ZPIZ-1 člen 67. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZDSS-1 člen 81, 81/2. ZPP člen 339, 339/1.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - bistvena kršitev določb postopka
Pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti, v katero se skladno s 1. alineo 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Pri tožniku tudi ni bila ugotovljena poklicna invalidnost, temveč zmanjšanje delovne zmožnosti za manj kot 50 %, kar pomeni, da gre v tem primeru za III. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije invalidnosti pa tožnik glede na dopolnjeno starost ne izpolnjuje zahtevanega pogoja 63 let starosti za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1. Ta kršitev pa je bistveno vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Predmet presoje sodišča prve stopnje je bila odločitev toženca, ki je odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. S tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po določbi 67. člena ZPIZ-1, ni imelo pravne podlage za poseg v odločitev toženca. Tudi toženec je namreč odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Sama ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti na omenjeno nima nikakršnega vpliva. Izrek drugostopenjske odločbe v zvezi s prvostopenjsko odločbo namreč ne vsebuje ugotovitve glede kategorije invalidnosti temveč odločitev o pravici. Razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ki v bistvu pomeni pravno relevantno dejstvo, bi na odločitev vplivala le, če bi sodišče presodilo, da ima tožnik tudi kot invalid III. kategorije invalidnosti pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ker pa to ni podano, ni bilo pravne podlage, da je sodišče odpravilo obe izpodbijani odločbi toženca, ter da je nato v nadaljevanju tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - odmera nagrade
Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja (v predmetni zadevi gre za zelo obsežno dokumentacijo), časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela. Ob upoštevanju obsežnosti dokumentacije, predvsem pa kompleksnosti tožnikove zdravstvene problematike, je v skladu s 47. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pisni izvid in mnenje izvedenca v tem sporu potrebno opredeliti kot zelo zahtevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0080403
ZPP člen 285, 286b. ZASP člen 81.
avtorski honorar in nadomestilo - neizvedba dokaza - pravočasnost grajanja - materialno procesno vodstvo - neprimeren dokaz
Tožeča stranka ni navedla nobenega primera, ki bi kazal na to, kakšne honorarje se v praksi običajno plačuje za primerljivo avtorsko delo. Če bi pravno pomembna dejstva o tem navedla, bi lahko sodišče izvajalo tudi druge predlagane dokaze in ne le z izvedencem oblikovalske stroke, ki bi lahko izdelal strokovno mnenje o avtorskem delu zakonite zastopnice tožeče stranke in oblikovalca. Zato se sodišče druge stopnje strinja z razlogi v izpodbijani sodbi, da izpovedba zakonite zastopnice in priče, to je oblikovalca, ki je sodeloval pri izpolnjevanju posla, nista primerna dokaza za ugotavljanje višine tožbenega zahtevka tožeče stranke.
ZSVarPre člen 4, 4/3, 7, 8, 49, 50, 50/1. ZUJF člen 152, 152/1. ZDIU12 člen 4, 4/1.
varstveni dodatek - lasten dohodek družine - ugotavljanje dohodkov
Lastni dohodek družine presega minimalni dohodek za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, zato tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba
Pri toženi stranki ni prišlo do zmanjšanega obsega prevozov. Tožena stranka je potem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, na novo zaposlila tri delavce. Tožniku je podala odpoved, ker je od nje zahteval izplačilo neizplačanih plač ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Ker tako poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1 ni bil podan, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.