Ni splošnega pravila, kdaj gre za zanikanje razmerja, kdaj pa ne, saj je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera. V predmetni zadevi je upnik izvršbo predlagal na podlagi izpiska odprtih knjigovodskih postavk. Dolžnik v takem primeru nima enakih možnosti za konkretizirano ugovarjanje kot bi jih imel, če bi predlog za izvršbo temeljil na konkretnih računih. V tej luči je potrebno presojati tudi njegove navedbe v ugovoru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica na delovnem mestu administrator ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov. Dela ni opravila pravočasno, strokovno in kvalitetno. Zato ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi ni bilo ovir, da tožena stranka tožnici ne bi odredila dodatne naloge tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija, ob ugotovitvi, da ni bila delovno obremenjena 8 ur. Pogodba o zaposlitvi obsega tudi dela po odredbi neposredno predpostavljenega, kamor je mogoče uvrstiti tudi delo, ki je bilo odrejeno tožnici.
ZPIZ-1 člen 67. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZDSS-1 člen 81, 81/2. ZPP člen 339, 339/1.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - bistvena kršitev določb postopka
Pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti, v katero se skladno s 1. alineo 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Pri tožniku tudi ni bila ugotovljena poklicna invalidnost, temveč zmanjšanje delovne zmožnosti za manj kot 50 %, kar pomeni, da gre v tem primeru za III. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije invalidnosti pa tožnik glede na dopolnjeno starost ne izpolnjuje zahtevanega pogoja 63 let starosti za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1. Ta kršitev pa je bistveno vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Predmet presoje sodišča prve stopnje je bila odločitev toženca, ki je odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. S tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po določbi 67. člena ZPIZ-1, ni imelo pravne podlage za poseg v odločitev toženca. Tudi toženec je namreč odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Sama ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti na omenjeno nima nikakršnega vpliva. Izrek drugostopenjske odločbe v zvezi s prvostopenjsko odločbo namreč ne vsebuje ugotovitve glede kategorije invalidnosti temveč odločitev o pravici. Razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ki v bistvu pomeni pravno relevantno dejstvo, bi na odločitev vplivala le, če bi sodišče presodilo, da ima tožnik tudi kot invalid III. kategorije invalidnosti pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ker pa to ni podano, ni bilo pravne podlage, da je sodišče odpravilo obe izpodbijani odločbi toženca, ter da je nato v nadaljevanju tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - odgovor na pritožbo
V skladu s 1. odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Stroškov odgovora na pritožbo, ki v ničemer ni pripomogel k pravilni odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor.
Pri tožniku je izkazana preostala delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidska pokojnine, ni utemeljen.
Sodišče lahko v socialnem sporu upošteva le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z medicinskimi izvidi do končanja predsodnega upravnega postopka. Morebitno (kasneje ugotovljeno) poslabšanje zdravstvenega stanja je namreč mogoče obravnavati le v novem predsodnem upravnem postopku, ki ga je na podlagi novejše medicinske dokumentacije mogoče sprožiti z novo zahtevo.
starostna pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Le na podlagi mednarodnega Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni mogoče priznavati izplačevanja vojaške predčasne starostne pokojnine. MSVN ni neposredno uporabljiv za odločanje o posamičnih pravicah. Zato tožbeni zahtevek na izplačilo predčasne starostne pokojnine na podlagi MSVN ni utemeljen.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - rok za vložitev pritožbe
V tretjem odstavku 343. člena ZPP je določeno, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona. Tožnik v svojih vlogah ni izrecno navedel, da vlaga pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegove pritožbe, kar pomeni, da gre za nepopolno pritožbo, zato jo je bilo potrebno zavreči. Navaja zgolj opr. št. zadeve, s tem da iz vsebine njegovih vlog v bistvu izhaja nestrinjanje z izdano zavrnilno sodno odločbo. Tudi sicer je tožnik zgolj napovedal pritožbo zoper sodbo (zapisal je, da si zadrži pravico do pritožbe). Pritožba zoper sodbo tako do izteka z zakonom določenega roka sploh ni bila vložena. Tudi v primeru, če bi kasneje vloženo tožnikovo vlogo šteli kot pritožbo zoper sodno odločbo, s katero je bila tožniku zavrnjena pravica do zdraviliškega zdravljenja, bi bila le-ta prepozna in bi jo bilo potrebno že iz tega razloga zavreči.
Šele na podlagi ustrezne trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe, je možna celovita ocena gospodarskega oz. finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - odmera nagrade
Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja (v predmetni zadevi gre za zelo obsežno dokumentacijo), časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela. Ob upoštevanju obsežnosti dokumentacije, predvsem pa kompleksnosti tožnikove zdravstvene problematike, je v skladu s 47. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pisni izvid in mnenje izvedenca v tem sporu potrebno opredeliti kot zelo zahtevno.
Določbe 2. odstavka 100.a člena ZObr ni mogoče razumeti tako, da je sodno varstvo izključeno, kadar je pritožbeni postopek zoper odločitev o pravicah iz delovnega razmerja urejen tako, da se uveljavlja po službeni poti in da je sodno varstvo dovoljeno le, kadar se pravica do pritožbe realizira na podlagi določbe 2. odstavka 100.a člena ZObr. Ta določa, da ima delavec pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitve o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen če je s tem zakonom določeno, da se varstvo pravic uveljavlja po službeni poti, določeni s Pravili službe. Vendar pa ta določba pomeni zgolj to, da se zahteva za uveljavljanje pravic oziroma ugovor po 2. odstavku 100.a člena vloži pri ministru oziroma pooblaščeni osebi, pritožba, ki se uveljavlja po službeni poti, pa se vloži pri poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote. Vendar pa je tako zoper končno odločitev ministra oz. pooblaščene osebe kot tudi zoper dokončno odločitev komisije o službeni oceni dovoljeno sodno varstvo, če gre za odločitev o pravici ali obveznosti iz delovnega razmerja.
Dokončna odločitev komisije o službeni oceni (ki je predmet izpodbijanja v tem individualnem delovnem sporu) je po svoji naravi odločitev o pravici iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno odločbo dopustno sodno varstvo.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadurno delo - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odpravnine utemeljen.
Tožnik je imel ob prenehanju delovnega razmerja višek ur, ki jih do prenehanja delovnega razmerja ni mogel porabiti. Tožena stranka tožniku teh ur ni plačala. V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZDR ima delavec pravico do dodatka za nadurno delo. Zato tožnik od tožene stranke utemeljeno vtožuje plačilo za nadurno delo.
spor majhne vrednosti - domneva priznanja nezanikanih dejstev - neizvedba naroka
S pritožbenim razlogovanjem pritožnica smiselno uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog. Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni dolžno opredeljevati.
invalidnost II. kategorije - delna invalidska pokojnina
Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine pripadata zavarovancu na podlagi dejstva, da je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, ali je pri njem podana II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa pod pogoji, da izpolnjuje tudi splošne pogoje iz 66. člena oziroma 71. člena ZPIZ-1 (prvi odstavek 93. člena ZPIZ-1). Sodišče prve stopnje je tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter ji priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljala delo z omejitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 9. 9. 2010 dalje ter v izpodbijanem delu tožencu naložilo, da s posebnim upravnim aktom odmeri in odloči o izplačilu delne invalidske pokojnine. Ni pa odločilo o pravici do delne invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo in skladno z določbo prvega odstavka 93. člena v zvezi s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 tožnici priznalo pravico do delne invalidske pokojnine.
ZSVarPre člen 4, 4/3, 7, 8, 49, 50, 50/1. ZUJF člen 152, 152/1. ZDIU12 člen 4, 4/1.
varstveni dodatek - lasten dohodek družine - ugotavljanje dohodkov
Lastni dohodek družine presega minimalni dohodek za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, zato tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba
Pri toženi stranki ni prišlo do zmanjšanega obsega prevozov. Tožena stranka je potem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, na novo zaposlila tri delavce. Tožniku je podala odpoved, ker je od nje zahteval izplačilo neizplačanih plač ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Ker tako poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1 ni bil podan, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik je bil pri toženi stranki v vtoževanem obdobju v delovnem razmerju, saj je imelo njuno razmerje vse elemente delovnega razmerja, določene v 1. odstavku 4. člena ZDR-1.
Toženec je tožniku nezakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, saj mu ni omogočil zagovora po 2. odstavku 85. člena ZDR-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 38.
dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja - dodatek za delo v globini - plača - obveznost plačila - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dodatki za manj ugodne pogoje dela
Tožnik je v spornem času opravljal delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku izplačala dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja (38. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor), zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Odločitev sodišča prve stopnje, da tožniku pripada 1,00 EUR za vsako začeto uro dela v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja, je neizvršljiva oziroma pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo ugotoviti, koliko ur je tožnik v takem območju dejansko delal in za koliko ur mu pripada ta dodatek. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, hkrati pa je v izpodbijanem delu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 239. člena ZPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 205, 207, 207/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 38, 38/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo oziroma varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki. Potrebno je upoštevati tudi 207. člen ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom istega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjeni med delodajalcem in sindikatom. Tovrsten dogovor med sindikatom in toženo stranko o kriterijih in številu sindikalnih zaupnikov, ki bi uživali varstvo po 112. členu ZDR-1, ni bil sklenjen.
Glede števila sindikalnih zaupnikov je potrebno razlikovati dva položaja in sicer določitev števila sindikalnih zaupnikov po 205. členu ZDR-1, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanje sindikata) ter določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 207. člena ZDR-1, ki bodo deležni tudi posebnega varstva pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati. Pri določitvi števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo po 112. členu ZDR-1 bi bilo sicer smotrno upoštevati organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah itd., vendar je natančna določitev teh kriterijev prepuščena dogovarjanju med delodajalcem in sindikatom in ti kriteriji ne morejo nadomestiti dejanskega dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, ki so deležni varstva po 112. členu ZDR-1.
Pri tožnici po vstopu v zavarovanje ni prišlo do takšnega poslabšanja že obstoječe telesne okvare, da bi predstavljala telesno okvaro po seznamu telesnih okvar in na tej podlagi pravico do invalidnine za telesno okvaro skladno z določbo 144. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, ni utemeljen.