obnova postopka - predlog - nova dejstva - novi dokazi - rok za vložitev predloga
Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh, v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 396. člena ZPP). Zato bi morala tožena stranka predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dne od takrat, ko je izvedela za nova dejstva (okoliščino, da se je tožnica upokojila) in ne šele takrat, ko je tožena stranka nove dokaze pridobila. Glede na to, da se je tožena stranka sklicevala, da je izvedela za upokojitev tožnice ob izvrševanju pravnomočne sodbe sodišča in glede na to, kdaj je po trditvah tožnice tožena stranka izvršila pravnomočno sodbo, bi tožena stranka morala predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino in ne šele v 30 dneh, od takrat, ko je pridobila ustrezne odločbe ZPIZ. Zakon namreč govori o tem, kdaj je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa kdaj jih je dobila.
pritožba - samostojno pravno sredstvo - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo
Pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na navedbe v predlogu za oprostitev sodne takse, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo, v katerem mora pritožnik konkretno navesti vse pritožbene razloge, ne pa se le sklicevati na druge vloge v spisu.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – priposestvovanje – posest – prosta dokazna ocena – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 8. člena ZPP, saj ni ocenilo vseh dokazov (celotne izpovedbe tožnika ter izpovedbe prič zlasti v zvezi z uživanjem spornega dela nepremičnine), s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik smiselno uveljavlja.
Strokovna napaka odvetnika sama po sebi ne zadošča za uspeh v postopku. Trditi in dokazati je potrebno tudi to, da bi, če bi odvetnik ustavno pritožbo pravočasno vložil, tožnica z njo uspela.
Ni vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev postopkovnih določb, kamor sodijo tudi napake pri presoji dokazov, protipravno ravnanje. Organ mora od potrebne skrbnosti odstopiti do te mere, da je njegovo ravnanje mogoče opredeliti kot protipravno.
Napake pri presoji dokazov (invalidska komisija je površno ocenila medicinsko dokumentacijo in posledično prišla do napačnih ugotovitev), ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
začasna odredba - sredstvo izvršbe - predodelitev otroka - onemogočanje stikov - nenadomestljiva škoda - izvršljiva sodna odločba
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ker mu toženka onemogoča stike z otrokom, je bil utemeljeno zavrnjen, ker tožnik že razpolaga s sodnimi odločbami, s katerimi lahko zagotovi ustrezno sodno varstvo za zaščito svojih pravic in s katerimi lahko hkrati zavaruje tudi koristi otroka.
Med nevarne stvari in dejavnosti ne sodijo običajne nevarnosti ali tveganja. Obiranje jabolk samo po sebi ni nevarna dejavnost.
Po stališčih teorije je merilo za presojo krivde v odškodninskem pravu abstraktno in objektivno (culpa in abstracto). Zato je merilo, kaj se zahteva od človeka, ne samo merilo za presojo krivde, ampak tudi merilo za presojo o protipravnosti.
Naziranje, da je za odgovornost treba vselej najti pravno normo, ki naj bi jo prekršila odgovorna oseba, je preozko in v sodni praksi preseženo.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici (vodji kabinskega osebja v posadki) je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je spornega dne vzela zase 6 zavojev cigaret ter ob carinski kontroli blaga ni predložila carinskemu organu in se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da se je tožnica dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti toženi stranki materialno ali moralno škoduje, predvsem pa ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, pri katerih bi izrabljala poslovno znanje, poslovne zveze in druge podatke, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom v družbi. V kolikor je tožnica kupila cigarete, s tem toženke ni oškodovala niti ni šlo za izrabo poslovnega znanja, poslovnih zvez in drugih podatkov, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom pri toženi stranki.
Pravila, ki urejajo prodajo blaga v prostorih prostocarinske prodaje potnikom sicer prepovedujejo prodajo artiklov, ko je letalo na tleh, ne določajo pa izrecne prepovedi nakupa cigaret kabinskemu osebju. Takšna prepoved ni razvidna niti iz drugih pravil, ki jih je tožena stranka priložila v spis. Pri tem je potrebno upoštevati tudi izpoved zaslišane priče, da na ljubljanskem letališču zaposleni ne smejo kupovati cigaret, ni pa pojasnil, v katerem splošnem aktu tožene stranke oziroma drugem predpisu je takšna prepoved določena. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je v tem delu dejansko stanje ostalo nerazčiščeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065152
OZ člen 259. ZPP člen 285, 318, 318/3.
pogodba v korist tretjega – darilna pogodba – materialno procesno vodstvo – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – actio Pauliana – pasivna legitimacija – tožbeni zahtevek
Kadar tožbeni predlog ni popolnoma jasen, iz tožbenih trditev pa izhaja zatrjevana pravna posledica, obstaja dolžnost sodišča tožečo stranko na to opozoriti.
ZPP člen 156, 156/1. ZOdvT člen tarifna številka 3102.
separatni stroški – stroški za pristop na narok – preložitev naroka – rok za odgovor na pripravljalno vlogo
Tožeča stranka je bila malomarna, ker je obsežno pripravljalno vlogo vložila več kot šest mesecev po tem, ko se je seznanila s pripravljalno vlogo tožene stranke, ob tem, da sta bila dva prva naroka za glavno obravnavo preložena na njen predlog. Nobenega opravičljivega razloga ni, da je tožeča stranka šele na naroku vložila obsežno pripravljalno vlogo, zaradi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu tožene stranke in ji dodelilo rok za odgovor ter zato preložilo narok.
Dejstvo, da so razmaki pri vadbi samoobrambe nastajali pogosto, kaže na to, da ukrepi, s katerimi je delodajalec skušal obvladati nastajanje razmakov, niso bili uspešni. Ob dejstvu, da je imel delodajalec na voljo še druge, učinkovitejše načine oziroma možnosti za preprečevanje nastajanja razmakov med blazinami, pri čemer nobeden od načinov, ki jih je ugotovil izvedenec, ni takšen, da bi bilo pretirano od delodajalca, katerega obveznost je, da zagotavlja varnost pri delu, zahtevati, da bi ga zagotovil, delodajalec z obstoječimi ukrepi ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi delo potekalo varno.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - zadrževanje izplačila plače
Delodajalec je dolžan delavcu plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi, kot je to določeno v 126. členu ZDR. Po 134. členu ZDR plačilno obdobje ne sme biti krajše od enega meseca in plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih kot je to določeno v 136. členu ZDR. Med takimi primeri pa ni dejstva, da delodajalec ne razpolaga s sredstvi za izplačilo plače. Zaradi tega delodajalec v primeru insolventnosti ni oproščen izplačila plače. V takih primerih je dolžan ravnati po določbah ZFPPIPP. Zato ugovor tožene stranke, da tožniku plače ni izplačala, ker toženi stranki poslovni partnerji niso plačali opravljenih storitev, v tem individualnem delovnem sporu (v katerem tožnik od tožene stranke vtožuje neizplačane plače) ni pravno relevanten.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – hujše ogrožanje zdravja ali premoženja – huda premoženjska škoda – nepredvidljivost položaja – neizkazana vročitev odvetniku
Pogoj za izrek ukrepa prisilnega psihiatričnega zdravljanja je, da je stopnja ogrožanja zdravja ali stopnja ogrožanja premoženja hujša. Na presojo o tako stopnjevani ogroženosti lahko poleg že znanih dejstev vpliva tudi nepredvidljivost položaja zaradi izkazane duševne motnje.
Če vročitev sklepa sodišča prve stopnje odvetniku še ni izkazana, pritožbeno sodišče v roku iz tretjega odstavka 67. člena ZDZdr vseeno odloči o pritožbi pridržane osebe. Omejitev pri tem je le ta, da v primeru neutemeljene pritožbe v izreku ne navede, da se sklep potrdi.
pravnomočna obtožnica - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – udeleženec - stroški postopka
Sklep o odpravi ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper osebo, na katero je bila le-ta prenesena, ne predstavlja odločbe o glavni stvari, gre „le“ za odločitev o odpravi ukrepa. Zato sodišče o morebitnih stroških „udeleženca“ lahko odloči šele takrat, ko je odločeno o utemeljenosti obtožbe, torej ko se konča postopek o glavni stvari.
obročno plačilo sodne takse – iztek rokov za obročno plačilo sodne takse – enkratno plačilo sodne takse - pravnomočnost
Če so roki za obročno plačilo takse iztekli že pred pravnomočnostjo odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je taksni zavezanec dolžan poravnati celotno taksno obveznost po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za taksno oprostitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dokazna ocena
V tem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V kolikor je odpovedni razlog, naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ekonomski razlog - nedoseganje plana v poslovalnici), obstajal ob sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je taka odpoved zakonita glede na določbo 1. točke prvega odstavka 88. člena ZDR. Samo dejstvo, da je tožena stranka na novo zaposlovala ali nadomeščala odsotne delavce, ni dovolj za zaključek, da je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožniku. Odpoved bi bila nezakonita, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z novim redno zaposlenim delavcem nadomestila delo tožnika oziroma, da je imela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnika na razpolago drugo ustrezno delo.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 6, 6/2, 56, 56/1, 82, 82/1.
razlaga pogodb – najem poslovnih prostorov – skrbnost pri sklepanju pogodb – obličnost – oblika spremembe pogodbe
Oblika, predpisana za sklenitev pogodbe velja tudi za vse njene spremembe in dopolnitve. Ustni dogovori o njenih bistvenih sestavinah v takšnih primerih po materialnem pravu niso veljavni.
Za odločitev je irelevantna okoliščina, da je direktor tožene stranke, ki je pogodbo podpisal, Italijan, ki ne razume slovenskega jezika. V kolikor pogodbe ni razumel, bi pred njenim podpisom nedvomno moral najmanj poskrbeti za njen prevod in razlago.
škodni dogodek – povzročitelj škode – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Za pritožnika je sporno, kdaj naj bi izvedel za tistega, ki je povzročil škodo. V postopku o prekršku ni izvedel za kakšno dejstvo o škodnem dogodku, ki bi mu bilo dotlej neznano. Izvedel je le za pravno presojo in odločitev prekrškovnega organa. Vsa dejstva o škodnem dogodku, od katerih je odvisna presoja o ugovoru zastaranja, so mu bila iz lastnega zaznavanja znana že na dan škodnega dogodka.
ZPP taksativno določa vloge, za katere je plačilo sodne takse pogoj za sodno varstvo, roke in način plačila takse ter posledice, če taksa na ta način ne bi bila plačana. Ta rok je zakonski in ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse; posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/7, 343, 343/1, 365, 365-1.
izvršilni postopek - dovoljenost pritožbe - vročanje sodnega pisanje pooblaščencu - tek pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Iz določbe prvega odstavka 137. člena ZIZ jasno izhaja, da je potrebno stranki, ki ima pooblaščenca, pisanje vročati po pooblaščencu in ne osebno stranki, saj je le na ta način vročitev pravilno opravljena. Zakonski rok za vložitev pritožbe teče torej od vročitve odločbe pooblaščencu stranke, ne glede na to, ali je bila ista odločba prej, istočasno ali kasneje vročena tudi sami stranki ali ne.