nadure - plačilo za delo - obveznost plačila - voznik tovornega vozila - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik (voznik tovornega vozila) se je tako v tožbi kot v svoji izpovedi skliceval, da je v spornem času delal tudi več kot 8 ur na dan, to je predvsem v času, ko je prišlo do nakladanja ali razkladanja tovornjaka oz. so se vožnje časovno zavlekle, opravil je večje število nadur, vendar je dobil izplačano samo osnovno plačo. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je delavec upravičen do plačila nadurnega dela tudi, če mu tega delodajalec ni izrecno odredil, je pa zanj vedel. Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opravi o cestnih prevozih predpisuje, kaj se šteje za delovno čas mobilnih delavcev v cestnih prevozih, pri čemer tudi določa kvoto najdaljšega tedenskega delovnega časa. Vendar to ne pomeni, da voznik, ki je prekoračil predpisano kvoto, ne bi bil upravičen do plačila preko predpisanega delovnega časa, saj za prekoračitev, ki je objektivne narave, ne more biti odgovoren.
Tožnik je v tožbi navedel število nadur, ki jih je opravil v spornem času. Nadure je tudi opredelil po višini, na toženi stranki pa je, da na podlagi potnih nalogov, iz katerih je razvidna evidenca delovnega časa od začetka do konca delovnega dneva, dokaže, če je iz tega naslova tožnikov zahtevek utemeljen. Nepregleden sistem vodenja evidence delovnega časa voznika gre namreč v breme delodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065152
OZ člen 259. ZPP člen 285, 318, 318/3.
pogodba v korist tretjega – darilna pogodba – materialno procesno vodstvo – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – actio Pauliana – pasivna legitimacija – tožbeni zahtevek
Kadar tožbeni predlog ni popolnoma jasen, iz tožbenih trditev pa izhaja zatrjevana pravna posledica, obstaja dolžnost sodišča tožečo stranko na to opozoriti.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – hujše ogrožanje zdravja ali premoženja – huda premoženjska škoda – nepredvidljivost položaja – neizkazana vročitev odvetniku
Pogoj za izrek ukrepa prisilnega psihiatričnega zdravljanja je, da je stopnja ogrožanja zdravja ali stopnja ogrožanja premoženja hujša. Na presojo o tako stopnjevani ogroženosti lahko poleg že znanih dejstev vpliva tudi nepredvidljivost položaja zaradi izkazane duševne motnje.
Če vročitev sklepa sodišča prve stopnje odvetniku še ni izkazana, pritožbeno sodišče v roku iz tretjega odstavka 67. člena ZDZdr vseeno odloči o pritožbi pridržane osebe. Omejitev pri tem je le ta, da v primeru neutemeljene pritožbe v izreku ne navede, da se sklep potrdi.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - zadrževanje izplačila plače
Delodajalec je dolžan delavcu plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi, kot je to določeno v 126. členu ZDR. Po 134. členu ZDR plačilno obdobje ne sme biti krajše od enega meseca in plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih kot je to določeno v 136. členu ZDR. Med takimi primeri pa ni dejstva, da delodajalec ne razpolaga s sredstvi za izplačilo plače. Zaradi tega delodajalec v primeru insolventnosti ni oproščen izplačila plače. V takih primerih je dolžan ravnati po določbah ZFPPIPP. Zato ugovor tožene stranke, da tožniku plače ni izplačala, ker toženi stranki poslovni partnerji niso plačali opravljenih storitev, v tem individualnem delovnem sporu (v katerem tožnik od tožene stranke vtožuje neizplačane plače) ni pravno relevanten.
pravnomočna obtožnica - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – udeleženec - stroški postopka
Sklep o odpravi ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper osebo, na katero je bila le-ta prenesena, ne predstavlja odločbe o glavni stvari, gre „le“ za odločitev o odpravi ukrepa. Zato sodišče o morebitnih stroških „udeleženca“ lahko odloči šele takrat, ko je odločeno o utemeljenosti obtožbe, torej ko se konča postopek o glavni stvari.
začasna odredba - sredstvo izvršbe - predodelitev otroka - onemogočanje stikov - nenadomestljiva škoda - izvršljiva sodna odločba
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ker mu toženka onemogoča stike z otrokom, je bil utemeljeno zavrnjen, ker tožnik že razpolaga s sodnimi odločbami, s katerimi lahko zagotovi ustrezno sodno varstvo za zaščito svojih pravic in s katerimi lahko hkrati zavaruje tudi koristi otroka.
Strokovna napaka odvetnika sama po sebi ne zadošča za uspeh v postopku. Trditi in dokazati je potrebno tudi to, da bi, če bi odvetnik ustavno pritožbo pravočasno vložil, tožnica z njo uspela.
Ni vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev postopkovnih določb, kamor sodijo tudi napake pri presoji dokazov, protipravno ravnanje. Organ mora od potrebne skrbnosti odstopiti do te mere, da je njegovo ravnanje mogoče opredeliti kot protipravno.
Napake pri presoji dokazov (invalidska komisija je površno ocenila medicinsko dokumentacijo in posledično prišla do napačnih ugotovitev), ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici (vodji kabinskega osebja v posadki) je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je spornega dne vzela zase 6 zavojev cigaret ter ob carinski kontroli blaga ni predložila carinskemu organu in se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da se je tožnica dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti toženi stranki materialno ali moralno škoduje, predvsem pa ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, pri katerih bi izrabljala poslovno znanje, poslovne zveze in druge podatke, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom v družbi. V kolikor je tožnica kupila cigarete, s tem toženke ni oškodovala niti ni šlo za izrabo poslovnega znanja, poslovnih zvez in drugih podatkov, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom pri toženi stranki.
Pravila, ki urejajo prodajo blaga v prostorih prostocarinske prodaje potnikom sicer prepovedujejo prodajo artiklov, ko je letalo na tleh, ne določajo pa izrecne prepovedi nakupa cigaret kabinskemu osebju. Takšna prepoved ni razvidna niti iz drugih pravil, ki jih je tožena stranka priložila v spis. Pri tem je potrebno upoštevati tudi izpoved zaslišane priče, da na ljubljanskem letališču zaposleni ne smejo kupovati cigaret, ni pa pojasnil, v katerem splošnem aktu tožene stranke oziroma drugem predpisu je takšna prepoved določena. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je v tem delu dejansko stanje ostalo nerazčiščeno.
pritožba - samostojno pravno sredstvo - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo
Pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na navedbe v predlogu za oprostitev sodne takse, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo, v katerem mora pritožnik konkretno navesti vse pritožbene razloge, ne pa se le sklicevati na druge vloge v spisu.
Med nevarne stvari in dejavnosti ne sodijo običajne nevarnosti ali tveganja. Obiranje jabolk samo po sebi ni nevarna dejavnost.
Po stališčih teorije je merilo za presojo krivde v odškodninskem pravu abstraktno in objektivno (culpa in abstracto). Zato je merilo, kaj se zahteva od človeka, ne samo merilo za presojo krivde, ampak tudi merilo za presojo o protipravnosti.
Naziranje, da je za odgovornost treba vselej najti pravno normo, ki naj bi jo prekršila odgovorna oseba, je preozko in v sodni praksi preseženo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – priposestvovanje – posest – prosta dokazna ocena – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 8. člena ZPP, saj ni ocenilo vseh dokazov (celotne izpovedbe tožnika ter izpovedbe prič zlasti v zvezi z uživanjem spornega dela nepremičnine), s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik smiselno uveljavlja.
Dejstvo, da so razmaki pri vadbi samoobrambe nastajali pogosto, kaže na to, da ukrepi, s katerimi je delodajalec skušal obvladati nastajanje razmakov, niso bili uspešni. Ob dejstvu, da je imel delodajalec na voljo še druge, učinkovitejše načine oziroma možnosti za preprečevanje nastajanja razmakov med blazinami, pri čemer nobeden od načinov, ki jih je ugotovil izvedenec, ni takšen, da bi bilo pretirano od delodajalca, katerega obveznost je, da zagotavlja varnost pri delu, zahtevati, da bi ga zagotovil, delodajalec z obstoječimi ukrepi ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi delo potekalo varno.
ZPP člen 156, 156/1. ZOdvT člen tarifna številka 3102.
separatni stroški – stroški za pristop na narok – preložitev naroka – rok za odgovor na pripravljalno vlogo
Tožeča stranka je bila malomarna, ker je obsežno pripravljalno vlogo vložila več kot šest mesecev po tem, ko se je seznanila s pripravljalno vlogo tožene stranke, ob tem, da sta bila dva prva naroka za glavno obravnavo preložena na njen predlog. Nobenega opravičljivega razloga ni, da je tožeča stranka šele na naroku vložila obsežno pripravljalno vlogo, zaradi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu tožene stranke in ji dodelilo rok za odgovor ter zato preložilo narok.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dokazna ocena
V tem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V kolikor je odpovedni razlog, naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ekonomski razlog - nedoseganje plana v poslovalnici), obstajal ob sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je taka odpoved zakonita glede na določbo 1. točke prvega odstavka 88. člena ZDR. Samo dejstvo, da je tožena stranka na novo zaposlovala ali nadomeščala odsotne delavce, ni dovolj za zaključek, da je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožniku. Odpoved bi bila nezakonita, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z novim redno zaposlenim delavcem nadomestila delo tožnika oziroma, da je imela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnika na razpolago drugo ustrezno delo.
obročno plačilo sodne takse – iztek rokov za obročno plačilo sodne takse – enkratno plačilo sodne takse - pravnomočnost
Če so roki za obročno plačilo takse iztekli že pred pravnomočnostjo odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je taksni zavezanec dolžan poravnati celotno taksno obveznost po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za taksno oprostitev.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 6, 6/2, 56, 56/1, 82, 82/1.
razlaga pogodb – najem poslovnih prostorov – skrbnost pri sklepanju pogodb – obličnost – oblika spremembe pogodbe
Oblika, predpisana za sklenitev pogodbe velja tudi za vse njene spremembe in dopolnitve. Ustni dogovori o njenih bistvenih sestavinah v takšnih primerih po materialnem pravu niso veljavni.
Za odločitev je irelevantna okoliščina, da je direktor tožene stranke, ki je pogodbo podpisal, Italijan, ki ne razume slovenskega jezika. V kolikor pogodbe ni razumel, bi pred njenim podpisom nedvomno moral najmanj poskrbeti za njen prevod in razlago.
tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – posebno premoženje zakonca – skupno premoženje - originaren način pridobitve lastninske pravice - nevložitev odgovora na tožbo – procesno razpolaganje, ki nasprotuje morali
V primeru, ko zakonec ne dokaže, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe zoper sozakonca (v zemljiški knjigi vknjiženega kot izključnega lastnika), njuno skupno premoženje, s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more uspeti, saj gre za sozakončevo (dolžnikovo) posebno premoženje.
ZIZ člen 25, 32, 34, 165. ZGD-1 člen 523. ZUstS člen 23, 23/1.
izvršba na delež družbenika - enoosebna d.o.o. - rubež sredstev družbe
V tretjem odstavku 523. člena Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je določeno, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni drugače določeno. Tako premoženje gospodarske družbe ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. V tej zvezi tudi ne gre spregledati, da odgovornost družbenika v enoosebnem d.o.o. ni drugače urejena kot v (navadnem) d.o.o.. Družbeniki so zgolj imetniki poslovnih deležev (v obravnavanem primeru je dolžnik imetnik enega deleža) in za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji - takrat govorimo o spregledu pravne osebe. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni pravna oseba, zatorej določb o spregledu pravne subjektivitete niti ni mogoče uporabiti.
predlog za izdajo začasne odredbe – identiteta zahtevka – res iudicata – pravnomočnost
Ker je (že tretji po vrsti) predlog za izdajo začasne odredbe v tenorju enak prvemu in drugemu, poleg tega pa je dejstvena podlaga sedaj obravnavanega predloga za izdajo začasne odredbe v bistvenem enaka prejšnjima dvema, obstoji ovira (res iudicata) za odločanje o tokratnem predlogu.