Pri tožniku je izkazana preostala delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidska pokojnine, ni utemeljen.
Sodišče lahko v socialnem sporu upošteva le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z medicinskimi izvidi do končanja predsodnega upravnega postopka. Morebitno (kasneje ugotovljeno) poslabšanje zdravstvenega stanja je namreč mogoče obravnavati le v novem predsodnem upravnem postopku, ki ga je na podlagi novejše medicinske dokumentacije mogoče sprožiti z novo zahtevo.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - odgovor na pritožbo
V skladu s 1. odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Stroškov odgovora na pritožbo, ki v ničemer ni pripomogel k pravilni odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor.
Določbe 2. odstavka 100.a člena ZObr ni mogoče razumeti tako, da je sodno varstvo izključeno, kadar je pritožbeni postopek zoper odločitev o pravicah iz delovnega razmerja urejen tako, da se uveljavlja po službeni poti in da je sodno varstvo dovoljeno le, kadar se pravica do pritožbe realizira na podlagi določbe 2. odstavka 100.a člena ZObr. Ta določa, da ima delavec pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitve o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen če je s tem zakonom določeno, da se varstvo pravic uveljavlja po službeni poti, določeni s Pravili službe. Vendar pa ta določba pomeni zgolj to, da se zahteva za uveljavljanje pravic oziroma ugovor po 2. odstavku 100.a člena vloži pri ministru oziroma pooblaščeni osebi, pritožba, ki se uveljavlja po službeni poti, pa se vloži pri poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote. Vendar pa je tako zoper končno odločitev ministra oz. pooblaščene osebe kot tudi zoper dokončno odločitev komisije o službeni oceni dovoljeno sodno varstvo, če gre za odločitev o pravici ali obveznosti iz delovnega razmerja.
Dokončna odločitev komisije o službeni oceni (ki je predmet izpodbijanja v tem individualnem delovnem sporu) je po svoji naravi odločitev o pravici iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno odločbo dopustno sodno varstvo.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - rok za vložitev pritožbe
V tretjem odstavku 343. člena ZPP je določeno, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona. Tožnik v svojih vlogah ni izrecno navedel, da vlaga pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegove pritožbe, kar pomeni, da gre za nepopolno pritožbo, zato jo je bilo potrebno zavreči. Navaja zgolj opr. št. zadeve, s tem da iz vsebine njegovih vlog v bistvu izhaja nestrinjanje z izdano zavrnilno sodno odločbo. Tudi sicer je tožnik zgolj napovedal pritožbo zoper sodbo (zapisal je, da si zadrži pravico do pritožbe). Pritožba zoper sodbo tako do izteka z zakonom določenega roka sploh ni bila vložena. Tudi v primeru, če bi kasneje vloženo tožnikovo vlogo šteli kot pritožbo zoper sodno odločbo, s katero je bila tožniku zavrnjena pravica do zdraviliškega zdravljenja, bi bila le-ta prepozna in bi jo bilo potrebno že iz tega razloga zavreči.
V tem sporu tožeča stranka od toženke vtožuje odškodnino za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja toženke, ki je bila pri tožeči stranki zaposlena kot referentka za delo s strankami in register. Pri svojem delu je imela direktne poslovne kontakte s komitenti tožeče stranke in to predvsem s fizičnimi osebami - najemniki stanovanj in lastniki stanovanj, katerih upravljalec je bila tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da ji je škoda po posameznih sklopih nepravilnosti (iz naslova „popravljenih obremenitev“, „neupravičenih odpisov“, „vplačanih odpisov in zadržanih varščin“ ter „nepoknjiženih plačil“) nastala zaradi ravnanja toženke. Sodišče prve stopnje ni napravilo celovite ocene izvedenih dokazov, zato je preuranjeno odločilo, da tožeča stranka ni dokazala, da ji je toženka v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila škodo v vtoževani višini.
V zvezi z vsemi očitanimi kršitvami, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka ni imela urejenega sistema blagajniškega poslovanja in pisnih navodil, zato krivde za manjko ne more pripisati toženki. Toženka je na delovnem mestu „referent za delo s strankami in register“ morala poznati finančne predpise (predpise o blagajniškem poslovanju) in ravnati skladno z njimi. Toženka je komitentom za gotovinska plačila izročila potrdilo o prejetem znesku in takšno potrdilo bi morala izročiti tudi računovodstvu. Če toženka pri oddaji gotovine in potrdila o prejemu gotovine v računovodstvo ni ravnala dovolj skrbno, to ni stvar tožeče stranke. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi česa je zaključilo, da je tožeča stranka s potrdili o prevzemu gotovine razpolagala. Prav tako ni prepričljivo obrazložilo, zakaj se ne strinja z mnenjem izvedenca finančne stroke, da bi morala toženka ravnati skrbneje. Dejstvo je, da je denar od komitentov toženka prejela. Če bi v računovodstvo izročila gotovino skupaj s potrdilom o prevzemu, bi bila sledljivost gotovini zagotovljena. Zato je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi nedoslednih in pomanjkljivih navodil tožeče stranke o rokovanju z gotovino, ni bila zagotovljena njena sledljivost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je ukinila kadrovsko splošno službo (to je delovno mesto tožnice) in je tožničino delo razdelila med druge delavce, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Vendar pa je iz celotnega poteka dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, očitno, da je bila takšna sprememba organizacije dela zgolj posledica predhodne odločitve direktorja tožene stranke, da tožnici odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nezadovoljstva z njeno zunajslužbeno dejavnostjo vedeževanja. Tožnica je bila o tem, ali v resnici opravlja dejavnost vedeževanja, vprašana v sredo in ji je bilo že takrat zagroženo z odpovedjo, če bo odgovor pozitiven. Prvi naslednji delovni dan tožnice (v petek) je direktor tožene stranke to grožnjo tožnici ponovil še v neposrednem pogovoru in prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek) sprejel odločitev o takojšnji ukinitvi kadrovsko splošne službe, pri čemer je ta odločitev pomenila zgolj ukinitev tožničinega delovnega mesta. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
nadomestitev izpodbijanega sklepa po registrskem sodišču – odločanje o pritožbi – pravni interes za pritožbo
Registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi in o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, vendar navedeno velja samo, če je pritožbo vložil predlagatelj, ne pa nekdo tretji. V konkretnem primeru je pritožbo zoper sklep vložil le nasprotni udeleženec, zato registrsko sodišče ni imelo podlage, da bi samo odločilo o tej pritožbi.
Pritožnik ne pojasni, v čem naj bi bil vpis izbrisa likvidacijske upraviteljice in vpis novega likvidacijskega upravitelja zanj (kot delničarja) neugoden, oz. ni izkazal, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes naj bi bil s sklepom registrskega sodišča, prizadeta.
invalidnost II. kategorije - delna invalidska pokojnina
Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine pripadata zavarovancu na podlagi dejstva, da je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, ali je pri njem podana II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa pod pogoji, da izpolnjuje tudi splošne pogoje iz 66. člena oziroma 71. člena ZPIZ-1 (prvi odstavek 93. člena ZPIZ-1). Sodišče prve stopnje je tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter ji priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljala delo z omejitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 9. 9. 2010 dalje ter v izpodbijanem delu tožencu naložilo, da s posebnim upravnim aktom odmeri in odloči o izplačilu delne invalidske pokojnine. Ni pa odločilo o pravici do delne invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo in skladno z določbo prvega odstavka 93. člena v zvezi s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 tožnici priznalo pravico do delne invalidske pokojnine.
ZFPPIPP člen 427, 428/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-1, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – neporavnane obveznosti
Zakonske domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni mogoče izpodbijati z ugovorom, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti.
smrt dediča – odpoved dediščini - smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – skupna lastnina – določitev dednih deležev
V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.
Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.
Toženi stranki je z dokončno inšpekcijsko odločbo naloženo, da zaradi kršitev Energetskega zakona odklopi električni priključek tožnikov. Tako ravnanje tožene stranke (odklop električnega priključka tožnikov) pa ni protipravno.
1. Podlaga za spremembo odločitve o oprostitvi sodne takse je tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem sodišče ne sme ponovno odločati zgolj na podlagi istih trditev in istih dokazov, sicer bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
2. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopku za odmero in oprostitev sodnih taks v gospodarskih sporih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej tudi 337. člena ZPP, ki omejuje možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov šele v pritožbi.
Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se namreč od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost.
plačilo najemnine - družbena lastnina - privatizacijska oblika pravno poslovne pridobitve kot izjema - pridobitev lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe - aktivna legitimacija upravnika
S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih. V osmem poglavju (111. do 133. člen SZ) je zakonodajalec uredil lastninjenje v korist države in v korist drugih pravnih oseb. Inštrument za izvedbo privatizacije je bila prodajna pogodba med lastnikom (bivšega družbenega) stanovanja in osebo, ki je imela na tem stanovanju stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona, to je 19. 10. 1991. Kupci so postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo.
Ob kršitvi prepovedi razpolaganja ter na drugi strani upoštevanju dejstva, da nasprotna stranka za takšno prepoved ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti, pravni red daje prednost načelu zaupanja in varnosti pravnega prometa pred načelom, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Zaključiti je tako, da kršitev prepovedi razpolaganja posega zgolj v zasebni interes upnika, za takšne primere pa pravni red ne predvideva ničnostne sankcije.
podjemna pogodba – znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del – stvarne napake – pravočasno grajanje napak
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
posojilna pogodba – poroštvo – obveznost poroka – obseg porokove obveznosti – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij – oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja – izguba pravice do roka
Z izgubo pravice do roka, določenega za izpolnitev dolžnikove obveznosti, iz 1006. člena ZOR je mišljena pravica zahtevati predčasno izpolnitev iz 317. člena ZOR.
Pravilo iz 1012. člena ZOR ureja položaj, ko izpolnitev upnikove terjatve poleg poroštva varuje še druga pravica oziroma zavarovanje. Glede na vsebino te določbe je sankcionirano le neskrbno ravnanje upnika v zvezi z že nastalo pravico oziroma obstoječim zavarovanjem.
OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 462, 462/1, 464/2, 466, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
prodaja motorja - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - nemoralnost - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbenega določila - odgovornost za stvarne napake - klavzula videno - kupljeno - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
Na podlagi pravilne ugotovitve, da je bila registracija motorja izrecno dogovorjena lastnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je klavzula videno – kupljeno, ki je bila vsebovana v kupoprodajni pogodbi, glede navedene izrecno dogovorjene lastnosti, nična, saj je nemoralno, da si prodajalec v pogodbo vgradi možnost, da izigra kupca prav pri lastnosti, ki je pomembna za kupca in zato izrecno dogovorjena.