IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069085
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. ZPP člen 18, 18/3.
novo izvršilno sredstvo - spor z mednarodnim elementom - pristojnost - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na dolžnikovem računu
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v 5. točki 22. člena določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena. To pomeni, da je za dovolitev in opravo izvršbe na denarna sredstva na dolžnikovem računu v Avstriji izključno pristojno avstrijsko sodišče.
odločanje o stikih z otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - primarno izvršilno sredstvo - oprava izvršbe z odvzemom otroka - izpis otroka iz vrtca
Iz 238.f člena ZIZ izhaja, da gre pri 226. členu in 238. členu ZIZ za sukcesivno predvideni izvršilni sredstvi.
Ni relevantno, kako je urejeno pogodbeno razmerje med tožnico in družbo B., d.o.o., temveč je odločilna vsebina pogodbe, katere pogodbeni stranki sta bili tožnica in toženec.
Tudi če bi šteli, da je tožnik sam poiskal deponijo v smislu izpolnitve njegove pogodbene obveznosti, bi ravnanju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s katero bi bil v tem primeru dolžan izpolniti pogodbeno obveznost, ustrezalo le deponiranje materiala na legalni deponiji.
Načeloma škoda ni težko nadomestljiva škoda, če se lahko povrne kot odškodnina. V konkretnem primeru bi moral tožnik najeti drugo stanovanje, kupiti druge osebne stvari, opremo in pohištvo do dokončanja obravnavane pravdne zadeve, nato pa v primeru uspeha v pravdi od tožene stranke uveljavljati odškodnino. Gre tako vendarle za več kot le za materialno prikrajšanje, ki bi ga bilo moč na enostaven način nadomestiti.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - skaženost - prometna nesreča - zaplet - zlom stegnenice - zlom golenice
Vsak pacient ima pravico, da je s strani zdravnika, odgovornega za zdravljenje, celovito, sproti in podrobno obveščen o svojem zdravstvenem stanju ter verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ter poškodbe, vključno z možnimi tveganji, stranskimi učinki, negativnimi posledicami in drugimi neprijetnostmi medicinskih posegov oziroma zdravljenja. Zdravnika na drugi strani o tem zavezuje pojasnilna dolžnost. Zlasti stroga je pri operativnih ali drugih medicinskih posegih, povezanih z večjimi tveganji in obremenitvami. Taka tveganja je v obravnavanem primeru na podlagi mnenja izvedenca sodišče ugotovilo, zato je upravičeno verjelo tožniku, da je bil v okviru zdravljenja seznanjen tudi z možnostjo amputacije hudo poškodovane noge in da se je tega hudo bal.
postopek za delitev skupnega premoženja – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve premičnin – poslovni delež
V nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja se ne odloča o spornih terjatvah, zato po naravi stvari ni možna začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve oziroma zagotovitve možnosti morebitne izvršbe. Možna bi bila izdaja ureditvene začasne odredbe, zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode (ob tem je takšno začasno odredbo mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih, glede na potreben restriktiven pristop).
S predlogom odločitve o glavni stvari predlagateljica zasleduje prodajo vozila in razdelitev izkupička od prodaje med udeleženca po enakih deležih. Predlagana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve vozila ni ustrezna, ker ne more služiti zavarovanju. Morebitna odtujitev ali obremenitev vozila ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice (da ob delitvi skupnega premoženja dobi izplačilo polovice vrednosti vozila v denarju), zato predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.
ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 462, 462/1, 464/2, 466, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
prodaja motorja - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - nemoralnost - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbenega določila - odgovornost za stvarne napake - klavzula videno - kupljeno - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
Na podlagi pravilne ugotovitve, da je bila registracija motorja izrecno dogovorjena lastnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je klavzula videno – kupljeno, ki je bila vsebovana v kupoprodajni pogodbi, glede navedene izrecno dogovorjene lastnosti, nična, saj je nemoralno, da si prodajalec v pogodbo vgradi možnost, da izigra kupca prav pri lastnosti, ki je pomembna za kupca in zato izrecno dogovorjena.
Toženi stranki je z dokončno inšpekcijsko odločbo naloženo, da zaradi kršitev Energetskega zakona odklopi električni priključek tožnikov. Tako ravnanje tožene stranke (odklop električnega priključka tožnikov) pa ni protipravno.
Zgolj dejstvo, da je tožnik 8. 12. 2013 sam razbil ključavnico, da si je omogočil streho nad glavo in dostop do svojih stvari, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je toženec zgolj dva dni zatem storil novo motilno dejanje, ki tožniku še sedaj onemogoča izvrševanje prejšnjega posestnega stanja.
Obvezna navedba sklicne številke oziroma reference je predpisana zaradi avtomatiziranega vodenja postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v informacijskem sistemu. Sodišče tako že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega.
plačilo najemnine - družbena lastnina - privatizacijska oblika pravno poslovne pridobitve kot izjema - pridobitev lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe - aktivna legitimacija upravnika
S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih. V osmem poglavju (111. do 133. člen SZ) je zakonodajalec uredil lastninjenje v korist države in v korist drugih pravnih oseb. Inštrument za izvedbo privatizacije je bila prodajna pogodba med lastnikom (bivšega družbenega) stanovanja in osebo, ki je imela na tem stanovanju stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona, to je 19. 10. 1991. Kupci so postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo.
1. Podlaga za spremembo odločitve o oprostitvi sodne takse je tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem sodišče ne sme ponovno odločati zgolj na podlagi istih trditev in istih dokazov, sicer bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
2. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopku za odmero in oprostitev sodnih taks v gospodarskih sporih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej tudi 337. člena ZPP, ki omejuje možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov šele v pritožbi.
Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se namreč od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost.
Ob kršitvi prepovedi razpolaganja ter na drugi strani upoštevanju dejstva, da nasprotna stranka za takšno prepoved ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti, pravni red daje prednost načelu zaupanja in varnosti pravnega prometa pred načelom, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Zaključiti je tako, da kršitev prepovedi razpolaganja posega zgolj v zasebni interes upnika, za takšne primere pa pravni red ne predvideva ničnostne sankcije.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da morata oba za preživljanje mld. toženca prispevati enak odstotek svojega mesečnega dohodka. Pri tem je na strani toženčeve matere upoštevalo, da vsakodnevna, intenzivna in celovita oskrba toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, v celoti bremeni njo. Na strani toženca pa je upoštevalo okoliščino, da ima dodatno preživninsko obveznost, hkrati pa možnost, da si ustvari dodaten zaslužek.
pogodba o uporabi plačilnih kartic - učinki pogodbe - obveznost plačila - nastanek zamude
Ali je prav toženec opravil nakupe, ni bistveno, glede na to, da se je toženec s pogodbo o uporabi plačilnih kartic zavezal, da bo nakupe, ki bodo opravljeni s temi karticami, tudi plačal. Nedvomno je toženec že v zamudi s plačilom svoje denarne obveznosti, zato mora plačati tudi zamudne obresti od zapadlosti do plačila. Obveznost plačila nakupov je nastala že v trenutku, ko je (uporabnik) prejel blago oziroma storitev (Splošna pravila uporabe plačilnih kartic), torej neodvisno od prejema obračunov.
smrt dediča – odpoved dediščini - smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – skupna lastnina – določitev dednih deležev
V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.
Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.