postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine
Zatrjevano dejstvo, da je bila etažna lastnina na spornih nepremičninah že vzpostavljena, ne predstavlja ovire za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da morata oba za preživljanje mld. toženca prispevati enak odstotek svojega mesečnega dohodka. Pri tem je na strani toženčeve matere upoštevalo, da vsakodnevna, intenzivna in celovita oskrba toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, v celoti bremeni njo. Na strani toženca pa je upoštevalo okoliščino, da ima dodatno preživninsko obveznost, hkrati pa možnost, da si ustvari dodaten zaslužek.
Najemnik mora biti, ko prejme opomin najemodajalca, sposoben razumeti pomen opomina in mora biti sposoben v skladu z njim tudi ravnati ter tako zavarovati svoje pravice, sicer ni mogoče šteti, da je tožeča stranka veljavno izpolnila zakonsko dolžnost iz 3. odstavka 103. člena SZ-1.
pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov - negativna procesna predpostavka
V vsakem izvršilnem postopku, tudi postopku določitve sodnih penalov, velja, da morajo za odločanje biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
Namen začasne odredbe je zaščititi upnika pred grozečim nasiljem in ne preprečevanje uporabe sile, s katero grozi sam upnik. Razumljivo je, da morebitno takšno upnikovo ravnanje ne more uživati pravnega varstva.
O vsaki vlogi, ki jo prejme sodišče z zahtevo. naj o njej odloči, sodišče mora odločiti, vložnik zahteve pa se mora pridržati tistih ravnanj, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic, ker z njimi obremenjuje delo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za (občasne) terjatve upravnika poslovne stavbe, ki glede na neprerekane tožbene trditve dospevajo mesečno, vendar zanje kljub podobnosti s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš ni mogoče uporabiti enoletnega zastaralnega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072193
OZ člen 131, 311.
stroški upravljanja - obratovalni stroški - ugovor pobota – protipravno ravnanje upravnika – odškodninska odgovornost upravnika - trditvena podlaga - priznanje dejstev - sklepčnost - spor majhne vrednosti - nepravilna uporaba materialnega prava - dokazno breme
Tožena stranka tožeči stranki kot upravniku ni očitala nikakršnega niti aktivnega niti pasivnega ravnanja. Z navedbami o upravljanju in vzdrževanju stanovanjske hiše sicer nakazuje na morebitne opustitve, vendar jih ni konkretizirala oziroma ni opredelila z navedbami o konkretnem dolžnostnem ravnanju tožeče stranke kot upravnika, ki bi zmoglo odvrniti toženčevo škodo ter o kršitvah takega ravnanja. Na ta način je ugovor tožene stranke ostal nesklepčen.
podjemna pogodba – znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del – stvarne napake – pravočasno grajanje napak
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.
pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika – dobra vera – skrbnost pridobitelja – vpis v prometnem dovoljenju - leasing
Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti pridobitelja.
Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju.
OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 462, 462/1, 464/2, 466, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
prodaja motorja - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - nemoralnost - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbenega določila - odgovornost za stvarne napake - klavzula videno - kupljeno - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
Na podlagi pravilne ugotovitve, da je bila registracija motorja izrecno dogovorjena lastnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je klavzula videno – kupljeno, ki je bila vsebovana v kupoprodajni pogodbi, glede navedene izrecno dogovorjene lastnosti, nična, saj je nemoralno, da si prodajalec v pogodbo vgradi možnost, da izigra kupca prav pri lastnosti, ki je pomembna za kupca in zato izrecno dogovorjena.
1. Podlaga za spremembo odločitve o oprostitvi sodne takse je tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem sodišče ne sme ponovno odločati zgolj na podlagi istih trditev in istih dokazov, sicer bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
2. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopku za odmero in oprostitev sodnih taks v gospodarskih sporih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej tudi 337. člena ZPP, ki omejuje možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov šele v pritožbi.
Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se namreč od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost.
Zgolj dejstvo, da je tožnik 8. 12. 2013 sam razbil ključavnico, da si je omogočil streho nad glavo in dostop do svojih stvari, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je toženec zgolj dva dni zatem storil novo motilno dejanje, ki tožniku še sedaj onemogoča izvrševanje prejšnjega posestnega stanja.
Toženi stranki je z dokončno inšpekcijsko odločbo naloženo, da zaradi kršitev Energetskega zakona odklopi električni priključek tožnikov. Tako ravnanje tožene stranke (odklop električnega priključka tožnikov) pa ni protipravno.
zavarovanje odgovornosti - regresni zahtevek - soprispevek - tek zamudnih obresti od izvršilnih stroškov - potni stroški
Toženka je zaradi vinjenosti izgubila nadzor sama nad sabo in žalila ter poškodovala policista, ki sta jo poskušala miriti, poškodovana policista pa z ničemer nista prispevala k nastanku škodnega dogodka.
Zamudne obresti v zvezi s plačilom izvršilnih stroškov začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, torej 9. dan po vročitvi sklepa o izvršbi.
Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069085
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. ZPP člen 18, 18/3.
novo izvršilno sredstvo - spor z mednarodnim elementom - pristojnost - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na dolžnikovem računu
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v 5. točki 22. člena določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena. To pomeni, da je za dovolitev in opravo izvršbe na denarna sredstva na dolžnikovem računu v Avstriji izključno pristojno avstrijsko sodišče.