zavarovanje odgovornosti - regresni zahtevek - soprispevek - tek zamudnih obresti od izvršilnih stroškov - potni stroški
Toženka je zaradi vinjenosti izgubila nadzor sama nad sabo in žalila ter poškodovala policista, ki sta jo poskušala miriti, poškodovana policista pa z ničemer nista prispevala k nastanku škodnega dogodka.
Zamudne obresti v zvezi s plačilom izvršilnih stroškov začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, torej 9. dan po vročitvi sklepa o izvršbi.
Za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarnih terjatev zadostuje verjeten obstoj t.i. objektivne nevarnosti, ki je torej relevantna, ne glede na to, od kje preti in ali je dolžnik k njej doprinesel s svojim ravnanjem, ali ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da morata oba za preživljanje mld. toženca prispevati enak odstotek svojega mesečnega dohodka. Pri tem je na strani toženčeve matere upoštevalo, da vsakodnevna, intenzivna in celovita oskrba toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, v celoti bremeni njo. Na strani toženca pa je upoštevalo okoliščino, da ima dodatno preživninsko obveznost, hkrati pa možnost, da si ustvari dodaten zaslužek.
Ob kršitvi prepovedi razpolaganja ter na drugi strani upoštevanju dejstva, da nasprotna stranka za takšno prepoved ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti, pravni red daje prednost načelu zaupanja in varnosti pravnega prometa pred načelom, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Zaključiti je tako, da kršitev prepovedi razpolaganja posega zgolj v zasebni interes upnika, za takšne primere pa pravni red ne predvideva ničnostne sankcije.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – vodovodno omrežje – subjektivne meje pravnomočnosti
Tožnica (občina) je lastnica vodovodnega omrežja, katerega odstranitev v izvršilnem postopku zahteva toženka, zato je njen zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
Toženka je sicer ugovarjala obstoju lastninske pravice tožnice (občine), kar je povezovala (zgolj) z okoliščino, da naj bi slednja le v manjšem delu financirala njegovo izgradnjo (zato naj bi bil vodovod v resnici last RS), vendar vir financiranja za to vprašanje ni ključen.
Ugovorom tretjega zoper sklep o izvršbi oziroma tožba na nedopustnost izvršbe omogočata tretjemu, na katerega se izvršilni naslov ne nanaša oz. ga ne zajema (in ga zato tudi ne more „uspešno“ izpodbiti v postopku, v katerem je bil izdan), uveljavljanje njegove pravice (in posledično preprečitev izvršbe) na predmetu, v zvezi s katerim je izvršba predlagana.
insolventnost – trajnejša nelikvidnost – zamuda s plačevanjem plač delavcem – blokada računa – dolgoročna plačilna nesposobnost - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije
Upravičen predlagatelj je po določbi 231. člena ZFPPIPP tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca. Temu predlagatelju je že z utemeljitvijo svoje legitimacije olajšano dokazovanje domneve po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP-F, medtem ko za upnika ne zadošča, da utemeljuje domnevo po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP samo z neplačilom svoje terjatve.
Ker razveljavljena pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Tisti, ki pa je na podlagi izpodbojne pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
V obravnavanem primeru je tožeča stranka v obeh zahtevkih uveljavljala denarno plačilo istega zneska, zato je eventualna kumulacija zahtevkov zgolj navidezna. Gre namreč le za en sam tožbeni zahtevek.
Obvezna navedba sklicne številke oziroma reference je predpisana zaradi avtomatiziranega vodenja postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v informacijskem sistemu. Sodišče tako že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega.
Ni relevantno, kako je urejeno pogodbeno razmerje med tožnico in družbo B., d.o.o., temveč je odločilna vsebina pogodbe, katere pogodbeni stranki sta bili tožnica in toženec.
Tudi če bi šteli, da je tožnik sam poiskal deponijo v smislu izpolnitve njegove pogodbene obveznosti, bi ravnanju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s katero bi bil v tem primeru dolžan izpolniti pogodbeno obveznost, ustrezalo le deponiranje materiala na legalni deponiji.
V pritožbi navedena nova dejstva in predloženi novi dokazi, na podlagi katerih tožnica zatrjuje in dokazuje, da so finančne sposobnosti toženke bistveno višje, kot so bile ugotovljene v postopku pred sodiščem prve stopnje, so dovoljene.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - skaženost - prometna nesreča - zaplet - zlom stegnenice - zlom golenice
Vsak pacient ima pravico, da je s strani zdravnika, odgovornega za zdravljenje, celovito, sproti in podrobno obveščen o svojem zdravstvenem stanju ter verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ter poškodbe, vključno z možnimi tveganji, stranskimi učinki, negativnimi posledicami in drugimi neprijetnostmi medicinskih posegov oziroma zdravljenja. Zdravnika na drugi strani o tem zavezuje pojasnilna dolžnost. Zlasti stroga je pri operativnih ali drugih medicinskih posegih, povezanih z večjimi tveganji in obremenitvami. Taka tveganja je v obravnavanem primeru na podlagi mnenja izvedenca sodišče ugotovilo, zato je upravičeno verjelo tožniku, da je bil v okviru zdravljenja seznanjen tudi z možnostjo amputacije hudo poškodovane noge in da se je tega hudo bal.
Najemnik mora biti, ko prejme opomin najemodajalca, sposoben razumeti pomen opomina in mora biti sposoben v skladu z njim tudi ravnati ter tako zavarovati svoje pravice, sicer ni mogoče šteti, da je tožeča stranka veljavno izpolnila zakonsko dolžnost iz 3. odstavka 103. člena SZ-1.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3. ZPPreb člen 3, 3/5, 19.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – nadomestna vročitev – skupno gospodinjstvo – ločeno gospodinjstvo
Lastna soba v hiši staršev, hladilnik in občasno kupovanje hrane zase ne zadoščajo za zaključek, da je toženec v času sporne vročitve živel v ločenem gospodinjstvu, če so za vse ostale toženčeve potrebe takrat še skrbeli toženčevi starši. Bistveno je, da je med tožencem in ostalimi prebivalci iste stanovanjske hiše vendarle obstajala tako tesna bivanjska povezanost, da je vročevalec lahko upravičeno domneval, da gre za člane istega gospodinjstva.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – delovna nesposobnost
Sodišče bi pri presoji preizkusnega obdobja moralo upoštevati zlasti dejstvo, da je stara 68 let, upokojena in delovno nesposobna, kar pomeni, da ni nobenih realnih možnosti, da bi pri teh letih našla kakšno dodatno zaposlitev.
stečajni postopek - povračilo stroškov - načelo uspeha - smiselna uporaba določb ZPP
Zaradi specifične narave stečajnega postopka v teh postopkih načeloma ni mogoče določiti, katera stranka je v postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku. Zaradi tega je mogoče pritrditi pritožbenemu opozorilu, da odločitve o povrnitvi stroškov stečajnega postopka v stečajnem postopku praviloma ni mogoče opreti na smiselno uporabo določb 154. člena ZPP. K pravilnosti takšnega stališča napotuje tudi določba 129. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.