STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
delitev solastnine - sprememba predlagatelja - vstop novega predlagatelja v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja - privolitev nasprotnega udeleženca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - prekinitev nepravdnega postopka
Prvotni predlagatelj je bil izbrisan iz sodnega registra, pritožnica pa ni vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin, kar pa ni razlog, zaradi katerega se nepravdni postopek ne bi mogel nadaljevati, saj bi prvo sodišče lahko prekinilo postopek in pritožnico napotilo, da v določenem roku vloži zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega bi se pritožnica lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin in s tem bi izkazala upravičenje, da lahko v tem nepravdnem postopku kot predlagateljica zahteva delitev nepremičnin, ki jih ima v solasti z nasprotno udeleženko, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 190. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da morata oba za preživljanje mld. toženca prispevati enak odstotek svojega mesečnega dohodka. Pri tem je na strani toženčeve matere upoštevalo, da vsakodnevna, intenzivna in celovita oskrba toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, v celoti bremeni njo. Na strani toženca pa je upoštevalo okoliščino, da ima dodatno preživninsko obveznost, hkrati pa možnost, da si ustvari dodaten zaslužek.
ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
Zgolj dejstvo, da je tožnik 8. 12. 2013 sam razbil ključavnico, da si je omogočil streho nad glavo in dostop do svojih stvari, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je toženec zgolj dva dni zatem storil novo motilno dejanje, ki tožniku še sedaj onemogoča izvrševanje prejšnjega posestnega stanja.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - strah - prenizka odškodnina - težave pri opravljanju dela
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo okoliščine, da ima tožnik, ki je po pritožbenih navedbah že končal študij kiparstva, kljub dobri gibljivosti levega komolca, težave in bolečine pri opravljanju težjega fizičnega dela, na primer pri obdelavi kamna, ter pri določeni prisilni drži komolca, na primer pri uporabi računalnika.
Načeloma škoda ni težko nadomestljiva škoda, če se lahko povrne kot odškodnina. V konkretnem primeru bi moral tožnik najeti drugo stanovanje, kupiti druge osebne stvari, opremo in pohištvo do dokončanja obravnavane pravdne zadeve, nato pa v primeru uspeha v pravdi od tožene stranke uveljavljati odškodnino. Gre tako vendarle za več kot le za materialno prikrajšanje, ki bi ga bilo moč na enostaven način nadomestiti.
plačilo najemnine - družbena lastnina - privatizacijska oblika pravno poslovne pridobitve kot izjema - pridobitev lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe - aktivna legitimacija upravnika
S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih. V osmem poglavju (111. do 133. člen SZ) je zakonodajalec uredil lastninjenje v korist države in v korist drugih pravnih oseb. Inštrument za izvedbo privatizacije je bila prodajna pogodba med lastnikom (bivšega družbenega) stanovanja in osebo, ki je imela na tem stanovanju stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona, to je 19. 10. 1991. Kupci so postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo.
Obvezna navedba sklicne številke oziroma reference je predpisana zaradi avtomatiziranega vodenja postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v informacijskem sistemu. Sodišče tako že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega.
podjemna pogodba – znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del – stvarne napake – pravočasno grajanje napak
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.
pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika – dobra vera – skrbnost pridobitelja – vpis v prometnem dovoljenju - leasing
Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti pridobitelja.
Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju.
začasna odredba – verjetnost terjatve – nedenarna terjatev - zapisnik o izjavi stranke - neodplačen prenos lastninske pravice
Verjetnost terjatve se ugotavlja kot predhodno vprašanje. Podana je, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Pogosto se ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
Za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarnih terjatev zadostuje verjeten obstoj t.i. objektivne nevarnosti, ki je torej relevantna, ne glede na to, od kje preti in ali je dolžnik k njej doprinesel s svojim ravnanjem, ali ne.
Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine
Zatrjevano dejstvo, da je bila etažna lastnina na spornih nepremičninah že vzpostavljena, ne predstavlja ovire za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine.
1. Podlaga za spremembo odločitve o oprostitvi sodne takse je tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem sodišče ne sme ponovno odločati zgolj na podlagi istih trditev in istih dokazov, sicer bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
2. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopku za odmero in oprostitev sodnih taks v gospodarskih sporih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej tudi 337. člena ZPP, ki omejuje možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov šele v pritožbi.
Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se namreč od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost.
redni postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – razpravno načelo – sodne takse – nastanek taksne obveznosti - pravdni stroški - priznana dejstva - doplačilo sodne takse - začetek rednega postopka
Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe in dokaze, ustrezno (konkretizirano, substancirano) ni odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, sodišče ni smelo odpraviti pomanjkljivosti trditvenega in dokaznega bremena, saj bi s tem prekršilo meje razpravnega načela, pač pa je moralo ta dejstva šteti za priznana.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - določitev stvarne pristojnosti po vrednosti podrejenega zahtevka
Pri eventualni kumulaciji to pomeni, da sodišče prvotno odloča o primarnem zahtevku in le, v kolikor primarni zahtevek zavrne, odloča o podrejenem zahtevku. Pri odločanju sodišča sta torej zahtevka v zvezi primarnosti in podrejenosti ter ju tako ni mogoče ločeno obravnavati (na primer šteti kot dve samostojni tožbi ter razdružiti pravdo).