Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala (1).
Kolikor se namreč odškodnina pokriva z jamčevalnim zahtevkom, veljajo zanjo roki kot za vse ostale jamčevalne zahtevke. Drugače je le, kadar škoda, ki izvira iz napake, ne pokriva napake same.
pogodba o izterjavi – ugovor neizpolnjene pogodbe – prepoved zlorabe pravic
Pogodba je bila veljavno sklenjena, ni pa se začela izvrševati. Za to, da bi tožena stranka lahko začela z aktivnostmi, je bilo potrebno naročilo s strani tožeče stranke. Zakaj do naročila ni prišlo, ni odločilnega pomena, saj tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da s tožečo stranko po zamenjavi njenega vodstva ni poskušala aktivno sodelovati, prav tako tudi ne, da od tožeče stranke ni zahtevala izpolnitve pogodbe v smislu, da se ji izročijo kakršnikoli podatki.
Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
spor majhne vrednosti – pasivnost tožene stranke – domneva pripoznave tožbenega zahtevka – obseg preizkusa sodišča
V sporih majhne vrednosti v primeru pasivnosti tožene stranke ZPP postavlja neizpodbojno domnevo: če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišču pred izdajo take sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka (tako kot je to dolžno storiti pri izdaji zamudne sodbe), temveč le, ali so izpolnjene splošne in posebne procesne predpostavke za izdajo take sodbe in ali morebiti ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.
stečajni postopek - povračilo stroškov - načelo uspeha - smiselna uporaba določb ZPP
Zaradi specifične narave stečajnega postopka v teh postopkih načeloma ni mogoče določiti, katera stranka je v postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku. Zaradi tega je mogoče pritrditi pritožbenemu opozorilu, da odločitve o povrnitvi stroškov stečajnega postopka v stečajnem postopku praviloma ni mogoče opreti na smiselno uporabo določb 154. člena ZPP. K pravilnosti takšnega stališča napotuje tudi določba 129. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – preživninska obveznost
Glede na višino dolgov in razloge za insolventnost stečajnega dolžnika ni utemeljeno krajše preizkusno obdobje od najdaljšega, četudi mora dolžnik preživljati tri otroke. Pri tem ima sodišče prve stopnje tudi prav, da je dolžnik s prevzemanjem tako visokih poroštev hote izpostavil svojo družino, tudi mladoletne otroke.
Predračun stroškov stečajnega postopka pomeni le okvir teh stroškov, ki se lahko naknadno tudi spremeni Ne drži pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica te stroške v tej fazi postopka tudi dokazati (z računi).
ZFPPIPP člen 14, 232, 232/6, 239, 239/1, 239/1-1, 383, 383/1, 383/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - obrazloženost insolventnosti – pritožbeni razlogi – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Drži sicer, da sodišče prve stopnje glede insolventnosti ni navedlo konkretnejših razlogov, vendar pa zaradi tega še ni podan pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Upoštevati je namreč potrebno, da je predlagatelj osebnega stečaja dolžnik sam, zato je zahtevani obseg obrazloženosti insolventnosti manjši, kot je v primeru, ko je predlagatelj upnik.
Ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino v smislu ZIZ, ni vprašanje, s katerim se ukvarja sodišče, ko odloča o zadevi v pravdnem postopku. Tudi, če neka listina ne izpolnjuje pogojev verodostojne listine po ZIZ, v pravdnem postopku ni brez dokazne vrednosti.
Tožnik s tožbo izpodbija dokončno odločbo toženca, s katero mu je naloženo, da mora plačati zapadle neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. S predlagano začasno odredbo želi, da se zadrži izvrševanje drugostopne odločbe toženca glede tožnikovega statusa zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje in prepove izdajanje bodočih odločb o isti stvari, dokler traja drug sodni spor ter da tožnik ni dolžan plačati neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. V obravnavani zadevi ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, saj tožnik ni izkazal za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Prav tako pa tožnik ni izkazal težko nadomestljive škode. Iz nobenega od predloženih potrdil v zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem oziroma njegovim ohranjanjem ne izhaja, da bi zaradi zdravstvenih težav moral nameniti več denarja za ustrezno prehrano in bivanjske razmere. Neutemeljeno pritožba navaja, da bi naložitev plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje povzročilo težko nadomestljivo škodo. Za svoje navedbe, da nima lastnosti zavarovane osebe in da posledično ni zavezanec plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, pa tožnik ni predložil nobenih dokazov. Zato njegov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – delovna nesposobnost
Sodišče bi pri presoji preizkusnega obdobja moralo upoštevati zlasti dejstvo, da je stara 68 let, upokojena in delovno nesposobna, kar pomeni, da ni nobenih realnih možnosti, da bi pri teh letih našla kakšno dodatno zaposlitev.
Sodišče prve stopnje intervenientu, ne da bi ga zaslišalo, ne more kar a priori in v naprej verjeti. Pri tem gre namreč za dokazno oceno, dokaza z zaslišanjem intervenienta, toženca in zastopnika tožeče stranke pa sodišče prve stopnje ni izvedlo, čeprav je tožeča stranka v zvezi s tem podala drugačne trditve in bi bilo zato potrebno izvesti dokaze v zvezi s tem.
oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev – odlog plačila – premoženjsko stanje predlagatelja – dohodek – odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni
Ker odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni ne predstavlja dohodka, od katerega je stranka dolžna plačati dohodnino, tožnik pa odškodnine zaradi izgubljenega dohodka, kot izhaja iz tožbe, ne vtožuje, izplačana odškodnino zaradi osebnih poškodb ne šteje med tožnikov dohodek.
upravljanje stečajne mase - soglasje k poravnavi - obveznosti upravitelja
Upravitelj je za svoje odločitve (odškodninsko) odgovoren, česar se ne more razbremeniti tako, da od sodišča zahteva soglasje k svojim odločitvam, ne da bi za to navedel konkretne okoliščine, ki bi omogočale preizkus upravičenosti takšnega predloga.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - določitev stvarne pristojnosti po vrednosti podrejenega zahtevka
Pri eventualni kumulaciji to pomeni, da sodišče prvotno odloča o primarnem zahtevku in le, v kolikor primarni zahtevek zavrne, odloča o podrejenem zahtevku. Pri odločanju sodišča sta torej zahtevka v zvezi primarnosti in podrejenosti ter ju tako ni mogoče ločeno obravnavati (na primer šteti kot dve samostojni tožbi ter razdružiti pravdo).
redni postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – razpravno načelo – sodne takse – nastanek taksne obveznosti - pravdni stroški - priznana dejstva - doplačilo sodne takse - začetek rednega postopka
Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe in dokaze, ustrezno (konkretizirano, substancirano) ni odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, sodišče ni smelo odpraviti pomanjkljivosti trditvenega in dokaznega bremena, saj bi s tem prekršilo meje razpravnega načela, pač pa je moralo ta dejstva šteti za priznana.