obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročanje - pooblaščenec - nova dejstva in dokazi
Sodba pritožbenega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbah tožnika ter prve in druge tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, je bila pravilno vročena takratnemu pooblaščencu tožnika (odvetniški pisarni). Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP se sodna pisanja vročajo pooblaščencu, kadar ima stranka pooblaščenca. Sodišče ni bilo dolžno vročati sodne odločbe neposredno tožniku in še njegovemu pooblaščencu oziroma obema. Ne gre torej za vprašanje nemožnosti obravnavanja pred sodiščem, temveč za slabo komunikacijo tožnika z njegovim takratnim pooblaščencem, ki tožnika o odločitvi pritožbenega sodišča ni obvestil niti vložil pravnih sredstev, kar pa ne more biti utemeljen razlog za obnovo postopka. Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) zato ni podan.
Predlogu za obnovo postopka predloženi dokazi niso novi dokazi v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP, saj je tožnik z vsemi temi dokazi razpolagal že v času odločanja sodišča prve stopnje in jih ni predložil. Zato ne gre za nova dejstva in dokaze v smislu 10. točke 394. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012001
ZZ člen 3, 3/1. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 189, 189/3, 274, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 15, 272, 272/1. ZRTVS-1 člen 1, 21, 21/1. ZUP člen 4.
začasna odredba - zavarovalna - ureditvena - verjetno izkazana terjatev - obnova postopka - izbira in imenovanje generalnega direktorja - javni zavod - druga javnopravna stvar - izredna pravna sredstva - postopek izbire kandidata - litispendenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - smiselna uporaba ZUP
Upravno sodišče Republike Slovenije je skupaj s tožbo toženi stranki vročilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda. Tožnica je v tem sporu med istima strankama med drugim predlagala tudi prepoved nadaljevanja izvrševanja citiranega sklepa. V tem obsegu sta predloga vsebinsko istovrstna, zato je podana litispendenca. Ker je sodišče prve stopnje (vsebinsko) odločalo o utemeljenosti tega dela predloga za izdajo začasne odredbe, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu s 4. členom ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pravila upravnega postopka pa obsegajo tudi izredna pravna sredstva, med katera se uvršča tudi obnova postopka (določbe 260. - 272. člena ZUP). ZZ in ZRTVS-1 nimata posebnih procesnih pravil glede postopka odločanja o izbiri in imenovanju generalna direktorja. Položaj generalnega direktorja in njegove pristojnosti, določene v 22. členu ZRTVS-1, vsebinska in časovna določenost mandata z zakonom (prvi odstavek 21. člena ZRTVS-1) ter pomen, ki ga ima opravljanje poslovodne funkcije pri zagotavljanju svobode medijev v okviru izvajanja javne službe, kažejo na to, da gre pri postopku imenovanja generalnega direktorja tožene stranke za javnopravno stvar. Zato so pomembna pravila postopka, ki naj zagotavljajo tudi varstvo javnega interesa, kar pomeni, da je smiselna uporaba pravil ZUP, s tem pa tudi obnove kot procesnega instituta, v postopku imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda pravilna.
Razlogi v prid ugotovitvi, da so odločitve tožene stranke sklepov v okviru "obnove postopka" imenovanja generalnega direktorja tožene stranke, nezakonite, v tej (začetni) fazi sodnega postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu namreč še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da so odločitve tožene stranke, ki jih tožnica izpodbija, nepravilne, čeprav tožnica trdi nasprotno, torej da tožena stranka nima zakonske podlage za "obnovo" postopka imenovanja generalnega direktorja. Ker tožničina terjatev ni verjetno izkazana, njen predlog za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0006667
SPZ člen 9, 40. ZIZ člen 64.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere – skrbnost
Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebina načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem opravljen (nedobroverne osebe).
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 zavzelo stališče, da se na zemljiško knjigo in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Prednost pred nevknjiženim lastnikom bo torej imel le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje. Pri tem se od upnika, ki pridobi zastavno pravico na nevknjiženih nepremičninah, zahteva večja skrbnost kot od upnika, ki pridobi zastavno pravico na vknjiženih nepremičninah dolžnika.
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – premoženjsko stanje – prepoved prodaje stanovanja – poslovna dejavnost
Ker je tožena stranka dokazala, da ima družba premoženje, da je solventna, ni podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo prodaje stanovanja in treh parkirnih mest. Te nepremičnine dolžnik prodaja kot svojo poslovno dejavnost, saj je gradil stanovanja po ZVKSES.
prekinitev postopka – napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – vrednost darila – prikrajšanje nujnega deleža
Izolirano gledano gre pri vrednosti darila res (le) za ugotovitev dejstva, o katerem bi lahko odločalo zapuščinsko sodišče in ki niti ne more biti predmet ugotovitvene tožbe, vendar je treba upoštevati, da je med dedičema sporno predvsem, ali je zaradi darila pritožnici prišlo do prikrajšanja nujnega deleža drugega dediča, ki zahteva vrnitev darila v skladu s 34. členom ZD.
Dedič zatrjuje prikrajšanje svojega nujnega deleža, vendar hkrati pritožnica trdi, da je nujni dedič prejel darilo, zaradi katerega njegov nujni delež ni bil prikrajšan. V takem primeru zapuščinsko sodišče praviloma na pravdo napoti dediče, ki prejem darila zatrjujejo.
osebni stečaj - zastopanje po zakonitem zastopniku - upravitelji - uporaba stanovanja ni del stečajne mase - stroški v zvezi s stanovanjem
V pravdnem postopku mora stečajnega dolžnika, če je predmet tožbenega zahtevka premoženje stečajne mase, zastopati zakoniti zastopnik - upravitelj, v primerih, ko temu ni tako, pa fizična oseba v osebnem stečaju ohrani tako poslovno kot pravdno sposobnost in torej lahko sama opravlja pravdna dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079367
ZPP člen 216, 216/1, 216/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 438, 438/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba – kršitev kreditne pogodbe – zastaranje – splošni zastaralni rok – stroški opominjanja – spor majhne vrednosti – prosti preudarek
Pravna narava zapadle terjatve je taka, da ne gre za anuiteto, pač pa gre za občasno plačilo (ene) terjatve, ki sicer pomeni celoto. Sklenjena kreditna pogodba predstavlja enoten posel, obročna odplačila glavnice pa predstavljajo odplačilo ene terjatve, ne pa anuitet. Zato velja splošni 5-letni zastaralni rok.
izdaja zamudne sodbe – vrnitev v prejšnje stanje – nepravilnosti pri vročanju – demenca
Morebitnih nepravilnosti pri vročanju ni mogoče uveljavljati prek instituta za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj v pritožbi zoper odločbo, izdano kot posledico tega nepravilnega vročanja (konkretno zoper zamudno sodbo).
odpust obveznosti – ugovorni razlog - vlaganje v tujo nepremičnino - obogatitev - izigravanje upnikov
Morebitna terjatev dolžnice do lastnikov nepremičnine je odvisna od obogatitve lastnikov nepremičnine zaradi vložka dolžnice. Zato je zaradi vlaganj v tujo nepremičnino obogatitveni zahtevek utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine, vrednost vlaganj pa ni nujno enaka povečanju vrednosti nepremičnine.
ZD člen 133, 133/1, 136, 136/1, 138, 138/1, 207, 207/3.
odpoved dediščini – izjava o delnem sprejemu dediščine – nepreklicnost izjave o sprejemu dediščine
Dedinja, ki se zapuščinske obravnave, na katero je bila pravilno vabljena, ni udeležila, izjave o odpovedi dediščini pa ni podala niti po pisnem opozorilu zapuščinskega sodišča, da to lahko stori, se dedovanju po izdaji sklepa o dedovanju ne more odpovedati.
Zgolj naklonjenost tožnice zapustniku še ni dovolj za obstoj izvenzakonske skupnosti. Med njima je obstajala neke vrste simbioza, potreba po medsebojni pomoči, vendar ne v smislu izvenzakonske skupnosti.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – vrnitev tožbe v popravo – odprava nesklepčnosti – sprememba tožbe – pravočasen odgovor na tožbo
Če tožnik na poziv sodišča nesklepčnost tožbe odpravi, mora sodišče z vročitvijo poskrbeti, da se z novimi navedbami seznani toženec, ki ima spet priložnost, da vloži odgovor, če ga ni že vložil.
KZ-1 člen 116, 116-1, 116-4. ZKP člen 258, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje umora - prištevnost storilca - duševno stanje - stopnja alkohola v krvi - individualna obravnava teh lastnosti - intelektualne sposobnosti, zmožnost samokontrole in prisebnost - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Res lahko tudi nižja stopnja koncentracije alkohola v krvi, kot je bila ugotovljena pri obdolžencu, v povezavi z duševnim stanjem, pri drugem storilcu privede do zaključka, da je bil storilec bistveno zmanjšano prišteven ali celo neprišteven, vendar so lastnosti in sposobnosti ljudi različne. Zato je v vsakem primeru potrebno upoštevati lastnosti storilca in vse okoliščine primera, ki ga sodišče obravnava, in tako tudi ni mogoče sklepati, da je prištevnost izključena, če bi imel kdo večjo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, kot jo je imel obdolženi D.H..
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070619
ZZavar člen 215, 215/1, 217, 217/5, 217/7. OZ člen 125, 378, 930, 948.
odgovornost za drugega – odškodnina zaradi ravnanja zavarovalnega zastopnika – odgovornost zavarovalnice – aktivna legitimacija – leasing pogodba – zamudne obresti
Za ravnanje zavarovalnega zastopnika odgovarja zavarovalnica kot za svoja lastna ravnanja. Zavarovalni zastopnik namreč dela v imenu in za račun zavarovalnice.
Za tožbo za plačilo odškodnine aktivno legitimiran tisti, ki trdi, da mu je nastala škoda.
Zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude.
ZPP člen 163, 163/2. ZS člen 5. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 19. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9, 9/1, 9/2.
izvršilni postopek - elektronski način predloga za izvršbo - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Sodnik je pri svojem odločanju vezan na ustavo in zakon, tako ni upravičen sprejeti odločitve na podlagi s strani upnika navedenih uporabniških navodil internetnega portala. Sodnika tudi ne veže tehnična izvedba predpisov, ki pomeni na portalu dostopen elektronski obrazec elektronske vloge. Način vlaganja se lahko nanaša na vprašanja, ki zadevajo obličnost vloge, nikakor pa ne na njeno obvezno zakonsko vsebino.
ZFPPIPP člen 232, 382, 383a, 383a/2, 383a/2-1. ZPP člen 108.
postopek osebnega stečaja – nepopoln predlog dolžnika – nerazumljiva zahteva za začetek postopka – razumevanje pravnih posledic začetka postopka
Razlog zaradi katerega dolžnik izpodbija sklep o začetku postopka osebnega stečaja je smiselno v tem, da ni razumel pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja. Dolžnik v obravnavanem primeru ni bil ustrezno pozvan, da odpravi neskladje v predlogu v delu, ki se nanaša na zahtevek, da sodišče začne postopek osebnega stečaja (ki mora biti jasen in nedvoumen - primerjaj s smiselno uporabo določbe 108. člena ZPP); poziv pa bi glede na okoliščine konkretnega primera terjal dodatno opozorilo, da se postopek osebnega stečaja vodi nad premoženjem fizične osebe, z namenom, da bi vsi upniki iz tega premoženja prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
nedopustnost tožbe - sodno varstvo - zahtevek na prepoved izpolnjevanja bianco menic - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZM s sodbo. Izdajatelj menice nima sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom. To bo sodišče presojalo, ko bo predmet ugotavljanja vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami.
prisilna poravnava – ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja – ocena vrednosti po merilih tržne vrednosti – pravni interes za pritožbo - pogojna terjatev - odložni pogoj - prevod v slovenski jezik
Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti.
Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – začetek teka roka – nov dokaz
Kdaj je prvotoženec izvedel za objavo Odloka o javnem dobru spornih nepremičnin za odločanje v tej zadevi ni pomembno, temveč, kdaj bi lahko izvedel, to pa je od objave v uradnem glasilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079355
OZ člen 204, 204/1, 206, 642, 643, 643/3. ZPP člen 12, 51, 51/2, 153, 153/3, 167, 249, 268, 268/1, 300, 337, 337/1. Sodni red člen 355.
zavarovanje dokazov – izvedenec – strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca – nagrada in stroški izvedenca – podjemna pogodba – odobritev predlagateljev – pojasnilna dolžnost podjemnika – stroški postopka zavarovanja dokazov – odvetniški stroški nasprotnega udeleženca
Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene.