DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012001
ZZ člen 3, 3/1. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 189, 189/3, 274, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 15, 272, 272/1. ZRTVS-1 člen 1, 21, 21/1. ZUP člen 4.
začasna odredba - zavarovalna - ureditvena - verjetno izkazana terjatev - obnova postopka - izbira in imenovanje generalnega direktorja - javni zavod - druga javnopravna stvar - izredna pravna sredstva - postopek izbire kandidata - litispendenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - smiselna uporaba ZUP
Upravno sodišče Republike Slovenije je skupaj s tožbo toženi stranki vročilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda. Tožnica je v tem sporu med istima strankama med drugim predlagala tudi prepoved nadaljevanja izvrševanja citiranega sklepa. V tem obsegu sta predloga vsebinsko istovrstna, zato je podana litispendenca. Ker je sodišče prve stopnje (vsebinsko) odločalo o utemeljenosti tega dela predloga za izdajo začasne odredbe, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu s 4. členom ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pravila upravnega postopka pa obsegajo tudi izredna pravna sredstva, med katera se uvršča tudi obnova postopka (določbe 260. - 272. člena ZUP). ZZ in ZRTVS-1 nimata posebnih procesnih pravil glede postopka odločanja o izbiri in imenovanju generalna direktorja. Položaj generalnega direktorja in njegove pristojnosti, določene v 22. členu ZRTVS-1, vsebinska in časovna določenost mandata z zakonom (prvi odstavek 21. člena ZRTVS-1) ter pomen, ki ga ima opravljanje poslovodne funkcije pri zagotavljanju svobode medijev v okviru izvajanja javne službe, kažejo na to, da gre pri postopku imenovanja generalnega direktorja tožene stranke za javnopravno stvar. Zato so pomembna pravila postopka, ki naj zagotavljajo tudi varstvo javnega interesa, kar pomeni, da je smiselna uporaba pravil ZUP, s tem pa tudi obnove kot procesnega instituta, v postopku imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda pravilna.
Razlogi v prid ugotovitvi, da so odločitve tožene stranke sklepov v okviru "obnove postopka" imenovanja generalnega direktorja tožene stranke, nezakonite, v tej (začetni) fazi sodnega postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu namreč še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da so odločitve tožene stranke, ki jih tožnica izpodbija, nepravilne, čeprav tožnica trdi nasprotno, torej da tožena stranka nima zakonske podlage za "obnovo" postopka imenovanja generalnega direktorja. Ker tožničina terjatev ni verjetno izkazana, njen predlog za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zagovor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
ZDR ne predpisuje roka, kdaj je potrebno od pisne obdolžitve dalje omogočiti delavcu zagovor. V 2. odstavku 83. člena ZDR je zgolj določeno, da mora delodajalec omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Po določbi 2. odstavka 110. člena ZDR mora podati delodajalec izredno odpoved delavcu najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga. Delodajalec ugotovi odpovedni razlog takoj po storjeni delavčevi kršitvi, lahko pa tudi kasneje, na zagovoru delavca, ko se seznani z vsemi okoliščinami primera oziroma, z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je pred zagovorom seznanila zgolj z dejstvom, da tožnik v spornem času ni prihajal na delo, čeprav bi po odločbi imenovanega zdravnika moral, in da je šele na zagovoru ugotovila razlog, zakaj je tožnik tako ravnal, pri čemer je na podlagi zagovora ugotovila tudi kršitev delovne obveznosti in s tem vsebinske razloge za izredno odpoved.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0006667
SPZ člen 9, 40. ZIZ člen 64.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere – skrbnost
Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebina načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem opravljen (nedobroverne osebe).
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 zavzelo stališče, da se na zemljiško knjigo in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Prednost pred nevknjiženim lastnikom bo torej imel le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje. Pri tem se od upnika, ki pridobi zastavno pravico na nevknjiženih nepremičninah, zahteva večja skrbnost kot od upnika, ki pridobi zastavno pravico na vknjiženih nepremičninah dolžnika.
prisilna poravnava – ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja – ocena vrednosti po merilih tržne vrednosti – pravni interes za pritožbo - pogojna terjatev - odložni pogoj - prevod v slovenski jezik
Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti.
Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ.
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – premoženjsko stanje – prepoved prodaje stanovanja – poslovna dejavnost
Ker je tožena stranka dokazala, da ima družba premoženje, da je solventna, ni podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo prodaje stanovanja in treh parkirnih mest. Te nepremičnine dolžnik prodaja kot svojo poslovno dejavnost, saj je gradil stanovanja po ZVKSES.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079355
OZ člen 204, 204/1, 206, 642, 643, 643/3. ZPP člen 12, 51, 51/2, 153, 153/3, 167, 249, 268, 268/1, 300, 337, 337/1. Sodni red člen 355.
zavarovanje dokazov – izvedenec – strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca – nagrada in stroški izvedenca – podjemna pogodba – odobritev predlagateljev – pojasnilna dolžnost podjemnika – stroški postopka zavarovanja dokazov – odvetniški stroški nasprotnega udeleženca
Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1, 254, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 6, 37. ZDZdr člen 39, 39/1, 51, 53, 68, 70.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – podaljšanje zadržanja – izločitev izvedenca – dvom o nepristranosti – preiskovalno načelo – prekluzija – stroški postopka
V tako imenovanih uradnih (oficioznih) postopkih, ki jih sodišče začne po uradni dolžnosti in kamor spada tudi postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih ustanovah, ne prevladuje razpravno, ampak preiskovalno načelo. Sodišče lahko v teh postopkih ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli. Enako pooblastilo ima sodišče tudi v primeru varstva pravic oseb, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Zato v postopku, ki ga sodišče uvede na podlagi določb ZDZdr, ni na mestu niti smiselna uporaba pravil o prekluziji.
male avtorske pravice – avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV – dogovor o plačilu davka – obdavčljiva transakcija
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1.
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru upravičena zgolj do tistega zneska, za katerega je tožena stranka obogatena. To pa je znesek, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo varovanih del po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998. V Pravilniku določeni zneski ne vključujejo DDV-ja. Takšen davek je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 sicer dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitev. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost tudi ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV. Ker pa v obravnavani zadevi takšnega dogovora ni bilo, je sodišče zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
ZFPPIPP člen 232, 382, 383a, 383a/2, 383a/2-1. ZPP člen 108.
postopek osebnega stečaja – nepopoln predlog dolžnika – nerazumljiva zahteva za začetek postopka – razumevanje pravnih posledic začetka postopka
Razlog zaradi katerega dolžnik izpodbija sklep o začetku postopka osebnega stečaja je smiselno v tem, da ni razumel pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja. Dolžnik v obravnavanem primeru ni bil ustrezno pozvan, da odpravi neskladje v predlogu v delu, ki se nanaša na zahtevek, da sodišče začne postopek osebnega stečaja (ki mora biti jasen in nedvoumen - primerjaj s smiselno uporabo določbe 108. člena ZPP); poziv pa bi glede na okoliščine konkretnega primera terjal dodatno opozorilo, da se postopek osebnega stečaja vodi nad premoženjem fizične osebe, z namenom, da bi vsi upniki iz tega premoženja prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
odpust obveznosti – ugovorni razlog - vlaganje v tujo nepremičnino - obogatitev - izigravanje upnikov
Morebitna terjatev dolžnice do lastnikov nepremičnine je odvisna od obogatitve lastnikov nepremičnine zaradi vložka dolžnice. Zato je zaradi vlaganj v tujo nepremičnino obogatitveni zahtevek utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine, vrednost vlaganj pa ni nujno enaka povečanju vrednosti nepremičnine.
nedopustnost tožbe - sodno varstvo - zahtevek na prepoved izpolnjevanja bianco menic - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZM s sodbo. Izdajatelj menice nima sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom. To bo sodišče presojalo, ko bo predmet ugotavljanja vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – vrnitev tožbe v popravo – odprava nesklepčnosti – sprememba tožbe – pravočasen odgovor na tožbo
Če tožnik na poziv sodišča nesklepčnost tožbe odpravi, mora sodišče z vročitvijo poskrbeti, da se z novimi navedbami seznani toženec, ki ima spet priložnost, da vloži odgovor, če ga ni že vložil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VSL0070617
OZ člen 134, 178, 183. ZASP člen 162, 162/1, 162/2, 162/4. ZDIJZ člen 2, 2/2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-7.
osebnostne pravice – čast in dobro ime - zahtevek na prenehanje kršenja osebnostnih pravic – preklic izjave – denarna odškodnina – informacije javnega značaja – nadzor kolektivne organizacije
Tožena stranka je državni organ, ki ga ZDIJZ zavezuje. Prizadevati si mora, da za uresničitev zakona doseže čimvečjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V svetovni splet je med drugim dolžan posredovati informacije javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je sporni dokument nastal pri izvrševanju pristojnosti tožene stranke, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da je šlo za informacije javnega značaja, kar je ne le dopuščalo, pač pa celo terjalo objavo na spletu.
ZD člen 133, 133/1, 136, 136/1, 138, 138/1, 207, 207/3.
odpoved dediščini – izjava o delnem sprejemu dediščine – nepreklicnost izjave o sprejemu dediščine
Dedinja, ki se zapuščinske obravnave, na katero je bila pravilno vabljena, ni udeležila, izjave o odpovedi dediščini pa ni podala niti po pisnem opozorilu zapuščinskega sodišča, da to lahko stori, se dedovanju po izdaji sklepa o dedovanju ne more odpovedati.
Zgolj naklonjenost tožnice zapustniku še ni dovolj za obstoj izvenzakonske skupnosti. Med njima je obstajala neke vrste simbioza, potreba po medsebojni pomoči, vendar ne v smislu izvenzakonske skupnosti.
odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali – objektivna odgovornost – preprečevanje škode
Oseba, ki ji divjad povzroči škodo, mora ravnati kot dober gospodar in na primeren način narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
motenje posesti - posest stvari - opustitev posesti - pravica do posesti - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Rok, ki ga določa zakon za izdajo sodne odločbe, je instrukcijski rok, katerega prekoračitev praviloma ne povzroči nobenih pravnih posledic.
Pravica do posesti v posestni pravdi ni upoštevna. Zato se sodišču prve stopnje do trditev (in dokazov) tožnika, da ima s pogodbo dogovorjeno pravico uporabe stanovanja, ni bilo treba opredeljevati.
izdaja zamudne sodbe – vrnitev v prejšnje stanje – nepravilnosti pri vročanju – demenca
Morebitnih nepravilnosti pri vročanju ni mogoče uveljavljati prek instituta za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj v pritožbi zoper odločbo, izdano kot posledico tega nepravilnega vročanja (konkretno zoper zamudno sodbo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079367
ZPP člen 216, 216/1, 216/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 438, 438/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba – kršitev kreditne pogodbe – zastaranje – splošni zastaralni rok – stroški opominjanja – spor majhne vrednosti – prosti preudarek
Pravna narava zapadle terjatve je taka, da ne gre za anuiteto, pač pa gre za občasno plačilo (ene) terjatve, ki sicer pomeni celoto. Sklenjena kreditna pogodba predstavlja enoten posel, obročna odplačila glavnice pa predstavljajo odplačilo ene terjatve, ne pa anuitet. Zato velja splošni 5-letni zastaralni rok.
ZPP člen 163, 163/2. ZS člen 5. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 19. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9, 9/1, 9/2.
izvršilni postopek - elektronski način predloga za izvršbo - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Sodnik je pri svojem odločanju vezan na ustavo in zakon, tako ni upravičen sprejeti odločitve na podlagi s strani upnika navedenih uporabniških navodil internetnega portala. Sodnika tudi ne veže tehnična izvedba predpisov, ki pomeni na portalu dostopen elektronski obrazec elektronske vloge. Način vlaganja se lahko nanaša na vprašanja, ki zadevajo obličnost vloge, nikakor pa ne na njeno obvezno zakonsko vsebino.