ZFPPIPP člen 232, 382, 383a, 383a/2, 383a/2-1. ZPP člen 108.
postopek osebnega stečaja – nepopoln predlog dolžnika – nerazumljiva zahteva za začetek postopka – razumevanje pravnih posledic začetka postopka
Razlog zaradi katerega dolžnik izpodbija sklep o začetku postopka osebnega stečaja je smiselno v tem, da ni razumel pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja. Dolžnik v obravnavanem primeru ni bil ustrezno pozvan, da odpravi neskladje v predlogu v delu, ki se nanaša na zahtevek, da sodišče začne postopek osebnega stečaja (ki mora biti jasen in nedvoumen - primerjaj s smiselno uporabo določbe 108. člena ZPP); poziv pa bi glede na okoliščine konkretnega primera terjal dodatno opozorilo, da se postopek osebnega stečaja vodi nad premoženjem fizične osebe, z namenom, da bi vsi upniki iz tega premoženja prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
motenje posesti - posest stvari - opustitev posesti - pravica do posesti - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Rok, ki ga določa zakon za izdajo sodne odločbe, je instrukcijski rok, katerega prekoračitev praviloma ne povzroči nobenih pravnih posledic.
Pravica do posesti v posestni pravdi ni upoštevna. Zato se sodišču prve stopnje do trditev (in dokazov) tožnika, da ima s pogodbo dogovorjeno pravico uporabe stanovanja, ni bilo treba opredeljevati.
osebni stečaj - zastopanje po zakonitem zastopniku - upravitelji - uporaba stanovanja ni del stečajne mase - stroški v zvezi s stanovanjem
V pravdnem postopku mora stečajnega dolžnika, če je predmet tožbenega zahtevka premoženje stečajne mase, zastopati zakoniti zastopnik - upravitelj, v primerih, ko temu ni tako, pa fizična oseba v osebnem stečaju ohrani tako poslovno kot pravdno sposobnost in torej lahko sama opravlja pravdna dejanja.
prekinitev postopka – napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – vrednost darila – prikrajšanje nujnega deleža
Izolirano gledano gre pri vrednosti darila res (le) za ugotovitev dejstva, o katerem bi lahko odločalo zapuščinsko sodišče in ki niti ne more biti predmet ugotovitvene tožbe, vendar je treba upoštevati, da je med dedičema sporno predvsem, ali je zaradi darila pritožnici prišlo do prikrajšanja nujnega deleža drugega dediča, ki zahteva vrnitev darila v skladu s 34. členom ZD.
Dedič zatrjuje prikrajšanje svojega nujnega deleža, vendar hkrati pritožnica trdi, da je nujni dedič prejel darilo, zaradi katerega njegov nujni delež ni bil prikrajšan. V takem primeru zapuščinsko sodišče praviloma na pravdo napoti dediče, ki prejem darila zatrjujejo.
odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali – objektivna odgovornost – preprečevanje škode
Oseba, ki ji divjad povzroči škodo, mora ravnati kot dober gospodar in na primeren način narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
spor majhne vrednosti – naroka za glavno obravnavo – dokazni predlog za zaslišanje strank – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – trditve v predlogu za izvršbo
Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno.
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, kar pomeni, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku kot del trditvene podlage tožbe upošteva tudi trditve, ki jih je tožeča stranka (prej upnik) navedla v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ZST-1 ne daje podlage za oprostitev pravnih oseb plačila sodne takse v celoti. Dejstvo, da je toženčev transakcijski račun blokiran, pa narekuje odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe o pritožbi. Toženec je namreč v skladu s pravili davčnega poslovanja dolžan izvajati plačila prek transakcijskih računov, česar zaradi blokade ne more storiti, da bi razpolagal z gotovino, pa ni izkazano.
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko oziroma cenilno mnenje le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ne pa takrat, kadar je bila izdelava dopolnilnega mnenja potrebna zgolj zato, ker izvedenec v prvotnem cenilnem mnenju svojega dela ni opravil v celoti oziroma ga ni opravil tako, kot mu je bilo to naloženo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012684
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnica v tem sporu uveljavlja nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, istočasno pa je predlagala izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do pravnomočnega zaključka predmetnega delovnega spora. Glede na trditve tožnice v predlogu za izdajo začasne odredbe in predložene dokaze je obstoj terjatve tožnice v tej fazi postopka verjetno izkazan. Izvedenka je v svojem mnenju zapisala, da se tožnica zdravi pri psihiatru zaradi ponavljajoče se anksiozno depresivne motnje in da je tožnica zadnja leta anksiozna, depresivnega razmišljanja in čustvovanja, slabše diferencirana, težje kritična do določene situacije, kar še poglablja njeno stisko. V mnenju je tudi zapisala, da tožnica verjetno slabo opravlja svoje delo, ker ni sposobna oceniti vseh posledic. Z zdravstvenim stanjem tožnice je bil seznanjen tudi sindikat tožene stranke, ki je zaradi navedenega tudi nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic člen 7, 7/1. ZGD-1 člen 208, 208/2, 268.
član uprave - odpoklic - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba položaja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnika na podlagi 268. člena ZGD-1 utemeljeno odpoklicala s funkcije člana uprave tožene stranke. V skladu z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1 nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika, če ta huje krši obveznosti. Ugotovljeno ravnanje tožnika, ki je od družbe, ki je komitent tožene stranke, kupil nepremičnino in v zameno direktorju in lastniku te družbe obljubil ugodno obravnavo (pri čemer je bil uporabljen evfemizem o dobrem poslovnem sodelovanju in individualnem obravnavanju pri financiranju poslov), kar je bilo potem tudi uresničeno, ustreza ne le standardu hujše kršitve obveznosti v smislu 268. člena ZGD-1, ampak pomeni tudi očitno zlorabo položaja.
Tožnikovo ravnanje, ko je ob ugodnem nakupu nepremičnine prodajalcu zagotovil dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov ter to obljubo kasneje tudi realiziral, pomeni ravnanje, ki je nasprotno od tistega, ki ga zahteva prvi odstavek 7. člena Sklepa o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic. Ta določa, da mora član uprave pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese banke, jim podrediti morebitne drugačne osebne interese in da ne sme izkoriščati poslovnih priložnosti banke za svoj račun. Tožnik pa je storil ravno to, poslovno priložnost banke (dejstvo, da je prodajalec komitent banke) je izkoristil za svoj račun, s tem ko je komitentu banke v zvezi s svojim privatnim nakupom zagotovil „dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov“. To obljubo je tožnik realiziral z odobritvijo tveganih posojil in odobravanjem kritnega razmerja za terminske pogodbe, ki je bilo nižje od 1,0, pri čemer takšno razmerje pomeni, da bi tožena stranka, če ne bi prišlo do izpolnitve pogodbe, s tem poslom ustvarila izgubo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - študentsko delo - ukinitev delovnega mesta
Izključni razlog redno za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku je bila finančna situacija tožene stranke, zaradi česar je ukinila tožnikovo delovno mesto. Ukinitev delovnega mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Po ustaljeni sodni praksi ni ovire, da tožena stranka ne bi smela prilagajati poslovanja in določenega dela organizirati preko študentskega dela. Organizacija poslovanja je v pristojnosti delodajalca, ki se lahko odloči, da bo določeno dejavnost opravljal tudi s pomočjo študentskega dela.
ZDR člen 64, 64/6, 143, 144, 145, 145/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 47.
nadure - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - krajši delovni čas - nadurno delo - dodatno delo
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil izpolnjen eden od elementov za njeno odškodninsko odgovornost proti tožniku, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škoda
Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot
tri leta pred vložitvijo tožbe,
zastarana zaradi preteka tri letnega subjektivnega zastaralnega roka.
Tožeča stranka je z razširitvijo tožbenega zahtevka s pripravljalno vlogo uveljavlja še nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi ravnanja svojega uslužbenca in sicer za stroške skladiščenja, ker je tožeča stranka morala kupljene in neuporabljene stvari pripeljati v skladišče. Pri stroških skladiščenja, ki toženi stranki nastajajo, gre za nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi svojega ravnanja uslužbenca. Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki v točki b določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za odločanje o zahtevku za plačilo stroškov skladiščenja je zato stvarno pristojno delovno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZDR člen 73, 73/1. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
delna zamudna sodba - sprememba delodajalca - sklepčnost tožbe - prenos podjetja
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko iz jasnega opisa življenjskega primera, ki ga tožnik navede v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga ali pa ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca. Kakor izhaja iz tožbenih navedb, je glede utemeljenosti zahtevkov tožečih strank zoper prvotoženo stranko (ki ni podala odgovora na tožbo) tožba sklepčna in so bili v celoti izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper prvotoženo stranko.
V konkretni zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Prišlo je do prenosa gospodarske enote, saj je prevzemnik (drugotožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno prenosnik (prvotožena stranka), pri tem uporablja ista materialna poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine, ki sploh omogočajo obratovanja hotela. Drugotožena stranka je tudi prevzela vse delavce, ki so delali pri prvotoženi stranki in delo opravljajo še naprej na istih delovnih mestih. Torej nadaljuje hotelirsko dejavnost v istih prostorih in z istimi ljudmi.
Tožeče stranke so v tožbi jasno in določno navedle razloge, ki kažejo na prenos. Namen Direktive 2001/23/ES in 73. člena ZDR je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožečih strank iz pogodbe o zaposlitvi pri prvotoženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja po zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika že s samim prenosom podjetja, v katerem so delale. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato tudi ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 1034/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev razdelitvene mase
Sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni upoštevalo, da gre v tej zadevi za poznejšo (četrto) razdelitev splošne razdelitvene mase, zato bi moralo upoštevati skupni znesek razdelitev.