ZFPPIPP člen 57, 57/3, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 151a/2.
prisilna poravnava – imenovanje direktorja – mnenje upravitelja – mnenje upniškega odbora – sklep o soglasju
Insolventni dolžnik se ni dolžan posvetovati z upniki o novem poslovodji družbe, kaj takega je tudi precej oteženo in zamudno, saj ima dolžnik večje število upnikov, postopek prisilne poravnave pa česa takega ne prenese (postopek prisilne poravnave mora biti hiter). Gospodarska oseba mora imeti poslovodjo, da je lahko polno operativna, med postopkom prisilne poravnave pa je za obstoj dolžnika še posebej nevarno, če take osebe nima.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 98/4, 98/5, 108, 108/2.
zavrženje revizije - nepopolna vloga - pooblaščenec - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnika ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato je revizijo potrebno zavreči.
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 1034/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev razdelitvene mase
Sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni upoštevalo, da gre v tej zadevi za poznejšo (četrto) razdelitev splošne razdelitvene mase, zato bi moralo upoštevati skupni znesek razdelitev.
ZIZ člen 20a, 20a/3, 43, 5, 58, 58/4. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 365, 365/1.
delni umik predloga za izvršbo – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – zapadlost terjatve – izvršljivost notarskega zapisa - kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pomanjkanje trditvene podlage
Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – plačilo sredstev v rezervni sklad – zastaranje
Enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je določen le za upravnikove terjatve, ne pa za tiste, ki jih le-ta uveljavlja v imenu in za račun etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada). Zato navedene terjatve zastarajo v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ v triletnem zastaralnem roku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZDR člen 73, 73/1. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
delna zamudna sodba - sprememba delodajalca - sklepčnost tožbe - prenos podjetja
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko iz jasnega opisa življenjskega primera, ki ga tožnik navede v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga ali pa ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca. Kakor izhaja iz tožbenih navedb, je glede utemeljenosti zahtevkov tožečih strank zoper prvotoženo stranko (ki ni podala odgovora na tožbo) tožba sklepčna in so bili v celoti izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper prvotoženo stranko.
V konkretni zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Prišlo je do prenosa gospodarske enote, saj je prevzemnik (drugotožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno prenosnik (prvotožena stranka), pri tem uporablja ista materialna poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine, ki sploh omogočajo obratovanja hotela. Drugotožena stranka je tudi prevzela vse delavce, ki so delali pri prvotoženi stranki in delo opravljajo še naprej na istih delovnih mestih. Torej nadaljuje hotelirsko dejavnost v istih prostorih in z istimi ljudmi.
Tožeče stranke so v tožbi jasno in določno navedle razloge, ki kažejo na prenos. Namen Direktive 2001/23/ES in 73. člena ZDR je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožečih strank iz pogodbe o zaposlitvi pri prvotoženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja po zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika že s samim prenosom podjetja, v katerem so delale. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato tudi ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika.
ZIZ člen 3, 29a, 29a/1, 57, 58, 58/234, 169, 169/5, 178, 178/2. ZGD-1 člen 31. ZPP člen 7, 80, 81, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/1.
novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor - sposobnost biti stranka - območna enota
Dejstvo, da je izvršba že dovoljena na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki kot edino omejitev določa, da postopek ni končan, za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni relevantno. Navedeno bi bilo pravno pomembno le, v kolikor bi dolžnica v smislu petega odstavka 169. člena ZIZ predlagala izvršbo na to sredstvo izvršbe in hkrati izkazala za verjetno, da bo terjatev z denarnimi sredstvi na njenem računu pri organizaciji za plačilni promet poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu.
ZFPPIPP člen 400, 400/1, 400/4, 400/5. ZPP člen 285.
predlog za odpust obveznosti – navajanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Navajanje dejstev in predložitev dokazov iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, je prepuščeno predlagatelju odpusta obveznosti. Če dolžnik ne navede dejstev in predloži dokazov, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje, ne da bi moralo predlagatelja pozivati, da relevantna dejstva navede in zanje predloži dokaze. Materialno procesno vodstvo v tem primeru ne pride v poštev.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil izpolnjen eden od elementov za njeno odškodninsko odgovornost proti tožniku, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
prednostna poplačilna pravica - izvršba na nepremičnine
Trditveno in dokazno breme za ugotovitev, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, je na strani upnika.
ZDR člen 64, 64/6, 143, 144, 145, 145/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 47.
nadure - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - krajši delovni čas - nadurno delo - dodatno delo
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
ZSV člen 56, 56/6. ZPP člen 200, 200/3, 329, 329/3.
stranski intervenient - stranska intervencija
Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.
predlog za začetek stečajnega postopka – vročanje – neaktivnost družbenikov dolžnika – imenovanje zakonitega zastopnika – začasni zastopnik
Zgolj zato, ker družbeniki dolžnika niso imenovali drugega zakonitega zastopnika oziroma predlagali imenovanje začasnega zastopnika, predloga za začetek stečajnega postopka, vloženega s strani upnikov, ni mogoče zavreči.
V kolikor družbeniki/dediči ne bi izposlovali, da bi družba (dolžnik) dobila zakonitega zastopnika, in ker sodišče ni pristojno, da samo določi zakonitega zastopnika in tudi ni pristojno, da namesto družbenikov odloča o zakonitem zastopniku, bi lahko na predlog upnikov postavilo začasnega zastopnika, ki ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika dolžnika.
nadure - dokazna ocena - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je vtoževane nadure opravil, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova na podlagi 128. in 143. člena ZDR (po katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa) utemeljen.
Izredna odpoved, ki jo je tožnik podal toženi stranki, je zakonita, zato tožniku pripada odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Tožnik je namreč izredno odpoved med drugim podal zato, ker mu plača za sporne tri mesece ni bila izplačana ob zakonsko določenem roku. To pa je skladno s 4. alinejo 1. odstavka 112. člena ZDR samostojni razlog za izredno odpoved.
izvedenci – dokazovanje – razrešitev sodnega izvedenca – pravica do nagrade za opravljeno delo
Okoliščina, da postavljeni izvedenec svojega dela v postopku ni opravil v celoti, ker je bil pred tem s strani sodišča na lasten predlog razrešen, ne pomeni, da ni upravičen do povračila stroškov in plačila nagrade za (izvedensko) delo, ki ga je opravil do trenutka razrešitve. Na upravičenost do plačila nima nobenega vpliva okoliščina, da bo v zadevi (najverjetneje) angažiran nov izvedenec, ki bo moral znova opraviti vsa opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prav tako je (glede na to, da mu je sodišče prve stopnje sledilo) brezpredmetno razpravljanje, ali je (bil) razlog, ki ga je izvedenec navedel za svojo razrešitev, utemeljen (ali ne).
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so podani pogoji za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, zato je tudi odločitev nepravilna. Banki, ki sta izpolnili zahtevo sodišča in s toženčevega računa prenesli terjatev na upničin račun, nista ravnali nepravilno, saj sta ravnali po sklepu o izvršbi.
letni dopust - odmera - odločitev o pravdnih stroških - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
S tar. št. 6002 ZOdvT je določen pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % od nagrade, vendar ne več kot 20,00 EUR. Ker sta v obravnavani zadevi določeni nagrada za postopek 22,10 EUR in nagrada za narok 20,40 EUR, znaša 20 % nagrade 8,50 EUR. Ta znesek je nižji od zneska pavšala, ki ga je določilo sodišče prve stopnje. Zaradi tega bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki po tar. št. 6002 ZOdvT priznati 20 % nagrade v višini 8,50 EUR in ne 20,00 EUR, ki je določen kot maksimalni znesek.
Glede vsebine izpodbijane ocene tožnikovega dela bi sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, obseg dela, pravočasnost, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost pri opravljanju dela, sodelovanje, interdesciplinarnost in komuniciranje, zlasti pa očitke v zvezi s pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Sodišče prve stopnje je zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti predpostavljenega, ki je podal sporno oceno, ne komisije, prav tako pa tudi ne direktorice uprave tožene stranke, kakor tudi ne zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je bil nadrejen in pristojen za nadzor nad tožnikovim delom. Sodišče sicer res ni dolžno izvesti dokazov, ki jih stranka predlaga, saj lahko razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva za odločitev v pravdi niso odločilni. Ne sme pa zavrniti izvedbe dokazov, ki so predlagani v potrditev pravnoodločilnih dejstev. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti ocenjevalca in prič, ki jih je predlagala tožena stranka, je porušilo procesno razmerje med strankama. Okoliščine o dejanskem delu tožeče stranke pri toženi stranki in o očitanih pomanjkljivostih bi tožena stranka lahko dokazala z navedenimi pričami v kontradiktornem dokaznem postopku.
Tožena stranka je vztrajala pri neposrednem zaslišanju prič in zakonitega zastopnika tožene stranke (ocenjevalca in direktorice uprave). Sodišče ugovora tožene stranke ni upoštevalo, temveč je sklenilo, da je zadeva zrela za odločitev. Ob takšni obrazložitvi zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje prič je podana kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).