redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
izvedenci – dokazovanje – razrešitev sodnega izvedenca – pravica do nagrade za opravljeno delo
Okoliščina, da postavljeni izvedenec svojega dela v postopku ni opravil v celoti, ker je bil pred tem s strani sodišča na lasten predlog razrešen, ne pomeni, da ni upravičen do povračila stroškov in plačila nagrade za (izvedensko) delo, ki ga je opravil do trenutka razrešitve. Na upravičenost do plačila nima nobenega vpliva okoliščina, da bo v zadevi (najverjetneje) angažiran nov izvedenec, ki bo moral znova opraviti vsa opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prav tako je (glede na to, da mu je sodišče prve stopnje sledilo) brezpredmetno razpravljanje, ali je (bil) razlog, ki ga je izvedenec navedel za svojo razrešitev, utemeljen (ali ne).
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so podani pogoji za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, zato je tudi odločitev nepravilna. Banki, ki sta izpolnili zahtevo sodišča in s toženčevega računa prenesli terjatev na upničin račun, nista ravnali nepravilno, saj sta ravnali po sklepu o izvršbi.
ZSV člen 56, 56/6. ZPP člen 200, 200/3, 329, 329/3.
stranski intervenient - stranska intervencija
Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.
Preživninska obveznost do polnoletnih otrok, s katerima tožnica živi, ne obstaja. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno ni upoštevalo pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja.
ZPP ne nalaga sodišču, da mora pravdno stranko pozvati, ali želi nadaljevati pravdni postopek, niti tega, da mora upoštevati namen strank glede nadaljevanja postopka. Tudi jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 210. člena ZPP ne dopušča dvoma o tem, da je pravdna stranka tista, ki mora predlagati nadaljevanje postopka.
V zadevi je bilo potrebno izgubljeni dobiček oceniti (tako izrecno 3. odstavek 168. člena OZ). Že zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bo izid ocenjevanja ugotovljen na enako natančen način kot pretekla dejstva. Vsaka ocena pač v sebi nosi določeno količino predvidevanja, in torej tudi negotovosti. Te se glede napovedovanja, kakšni bi bili pretekli dogodki, ki se v resnici nikoli niso dogodili, nikoli ne more odpraviti. Prav ta okoliščina, da gre za oceno, pa seveda ne sme voditi do tega, da bi bila tožeča stranka, ker bi sodišče postavilo previsoke zahteve glede natančnosti pri ugotavljanju višine škode, končno zaradi tega ob svojo pravico, zahtevati nadomestitev škode.
Sodišče postavi izvedenca, če je za ugotovitev dejstev potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče samo nima (243. člena ZPP). Izvedenskega mnenja zato tudi ne more preizkusiti drugače, kot le zelo na splošno: ali navaja razloge, ki so pripeljali do ugotovitve ali razjasnitve kakšnega dejstva, in ali so ti razlogi kot takšni logični. Pri tem se sodišče ne more spuščati v podrobnosti, saj mu za to manjka strokovno znanje, zaradi česar je bilo pravzaprav sploh potrebno postaviti izvedenca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 98/4, 98/5, 108, 108/2.
zavrženje revizije - nepopolna vloga - pooblaščenec - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnika ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato je revizijo potrebno zavreči.
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.
Glede vsebine izpodbijane ocene tožnikovega dela bi sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, obseg dela, pravočasnost, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost pri opravljanju dela, sodelovanje, interdesciplinarnost in komuniciranje, zlasti pa očitke v zvezi s pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Sodišče prve stopnje je zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti predpostavljenega, ki je podal sporno oceno, ne komisije, prav tako pa tudi ne direktorice uprave tožene stranke, kakor tudi ne zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je bil nadrejen in pristojen za nadzor nad tožnikovim delom. Sodišče sicer res ni dolžno izvesti dokazov, ki jih stranka predlaga, saj lahko razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva za odločitev v pravdi niso odločilni. Ne sme pa zavrniti izvedbe dokazov, ki so predlagani v potrditev pravnoodločilnih dejstev. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti ocenjevalca in prič, ki jih je predlagala tožena stranka, je porušilo procesno razmerje med strankama. Okoliščine o dejanskem delu tožeče stranke pri toženi stranki in o očitanih pomanjkljivostih bi tožena stranka lahko dokazala z navedenimi pričami v kontradiktornem dokaznem postopku.
Tožena stranka je vztrajala pri neposrednem zaslišanju prič in zakonitega zastopnika tožene stranke (ocenjevalca in direktorice uprave). Sodišče ugovora tožene stranke ni upoštevalo, temveč je sklenilo, da je zadeva zrela za odločitev. Ob takšni obrazložitvi zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje prič je podana kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZOdvT člen 15. ZIZ člen 106, 257, 257/1, 259, 259/2.
odvetniška nagrada - predlog za predhodno odredbo
V obravnavanem primeru gre za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Takšno zavarovanje je vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, in gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škoda
Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot
tri leta pred vložitvijo tožbe,
zastarana zaradi preteka tri letnega subjektivnega zastaralnega roka.
Tožeča stranka je z razširitvijo tožbenega zahtevka s pripravljalno vlogo uveljavlja še nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi ravnanja svojega uslužbenca in sicer za stroške skladiščenja, ker je tožeča stranka morala kupljene in neuporabljene stvari pripeljati v skladišče. Pri stroških skladiščenja, ki toženi stranki nastajajo, gre za nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi svojega ravnanja uslužbenca. Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki v točki b določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za odločanje o zahtevku za plačilo stroškov skladiščenja je zato stvarno pristojno delovno sodišče.
odmera nagrade izvedencu – popravni sklep – sprememba davčnih predpisov
Morebitna sprememba davčnih predpisov v času po izteku roka za plačilo ne more biti ustrezna podlaga za spreminjanje izreka sklepa, ki je bil izdan v skladu z veljavnimi predpisi v času izdaje sklepa in do izteka izpolnitvenega roka za izplačilo nagrade.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - določnaoznačba nepremičnine - visečnost izvršbe
Dejstvo, da je na dolžnikovi nepremičnini že dovoljena izvršba v korist upnika, ne preprečuje dovolitve izvršbe na isto dolžnikovo nepremičnino v korist istega upnika v drugem postopku. Pri tem mora sodišče po uradni dolžnosti paziti le, ali teče med istima strankama za izterjavo terjatve drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le v primeru, če sodišče ugotovi, da teče drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, izvršbe ne dovoli in predlog za izvršbo zavrže.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – plačilo sredstev v rezervni sklad – zastaranje
Enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je določen le za upravnikove terjatve, ne pa za tiste, ki jih le-ta uveljavlja v imenu in za račun etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada). Zato navedene terjatve zastarajo v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ v triletnem zastaralnem roku.
ZIZ člen 20a, 20a/3, 43, 5, 58, 58/4. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 365, 365/1.
delni umik predloga za izvršbo – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – zapadlost terjatve – izvršljivost notarskega zapisa - kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pomanjkanje trditvene podlage
Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 51.
odmera nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - večkratni študij spisa
Večkratno ukvarjanje izvedenca s predmetno zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem (izdelava pisnega izvida in mnenja, ustno podajanje izvida in mnenja oziroma izdelava dopolnilnega izvida in mnenja) ne daje podlage za večkratno odmerjanje dela nagrade iz naslova študija spisa.
prednostna poplačilna pravica - izvršba na nepremičnine
Trditveno in dokazno breme za ugotovitev, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, je na strani upnika.