Glede vsebine izpodbijane ocene tožnikovega dela bi sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, obseg dela, pravočasnost, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost pri opravljanju dela, sodelovanje, interdesciplinarnost in komuniciranje, zlasti pa očitke v zvezi s pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Sodišče prve stopnje je zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti predpostavljenega, ki je podal sporno oceno, ne komisije, prav tako pa tudi ne direktorice uprave tožene stranke, kakor tudi ne zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je bil nadrejen in pristojen za nadzor nad tožnikovim delom. Sodišče sicer res ni dolžno izvesti dokazov, ki jih stranka predlaga, saj lahko razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva za odločitev v pravdi niso odločilni. Ne sme pa zavrniti izvedbe dokazov, ki so predlagani v potrditev pravnoodločilnih dejstev. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti ocenjevalca in prič, ki jih je predlagala tožena stranka, je porušilo procesno razmerje med strankama. Okoliščine o dejanskem delu tožeče stranke pri toženi stranki in o očitanih pomanjkljivostih bi tožena stranka lahko dokazala z navedenimi pričami v kontradiktornem dokaznem postopku.
Tožena stranka je vztrajala pri neposrednem zaslišanju prič in zakonitega zastopnika tožene stranke (ocenjevalca in direktorice uprave). Sodišče ugovora tožene stranke ni upoštevalo, temveč je sklenilo, da je zadeva zrela za odločitev. Ob takšni obrazložitvi zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje prič je podana kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
nadure - dokazna ocena - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je vtoževane nadure opravil, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova na podlagi 128. in 143. člena ZDR (po katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa) utemeljen.
Izredna odpoved, ki jo je tožnik podal toženi stranki, je zakonita, zato tožniku pripada odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Tožnik je namreč izredno odpoved med drugim podal zato, ker mu plača za sporne tri mesece ni bila izplačana ob zakonsko določenem roku. To pa je skladno s 4. alinejo 1. odstavka 112. člena ZDR samostojni razlog za izredno odpoved.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012666
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka imela pravno podlago v 111. členu ZDR. Izredno odpoved je sodišče kasneje razveljavilo zgolj zato, ker tožena stranka tožnika ni odjavila iz sistema socialnih zavarovanj in mu zaključila delovno razmerje že z dnem vročitve izredne odpovedi, temveč je ravnala v korist tožnika in mu je delovno razmerje zaključila kasneje, šele z zaključkom bolniškega staleža. Sodna razveljavitev izredne odpovedi sama po sebi še ne pomeni, da je delodajalec zato odškodninsko odgovoren. O odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo mogoče govoriti kvečjemu tedaj, če bi bila izdaja nepravilne izredne odpovedi posledica bodisi naklepnega bodisi nevestnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi se morala ta že ob sprejemu odpovedi zavedati, da bo za njeno izdajo tožniku neupravičeno povzročila škodo. Obstoja takšnih okoliščin na strani tožene stranke sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja. Zato tožnikov zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – civilna kazen – predpravdni stroški – dolžnost mesečnega poročanja
Temelj za odmero primernega nadomestila je zakonski, v smislu, da že zakon določa obseg veljavnosti skupnih sporazumov (šesti odstavek 157. člena ZASP), zakonske ovire predmeta sporazumne ureditve (četrti odstavek 157. člena ZASP), zapovedujejo enotnost tarif v neodvisnosti od dejstva (ne)sklenjenosti pogodbe (drugi odstavek 158. člena ZASP), ne nazadnje tudi prek ohranjanja monopola nad sankcijami, ki lahko zadenejo kršitelja (168. člen ZASP).
Pojem „primerno nadomestilo“ je pravni standard, s katerim je določen okvir, ki ga je glede na ugotovljeno dejansko stanje, dolžno v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče. Ne more biti sporno, da standardu primernosti mnogo bolj ustreza višina nadomestila, kot se je oblikovala na osnovi pogajanja med vpletenimi strankami, in ne enostransko določena tarifa.
ZSV člen 56, 56/6. ZPP člen 200, 200/3, 329, 329/3.
stranski intervenient - stranska intervencija
Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.
Preživninska obveznost do polnoletnih otrok, s katerima tožnica živi, ne obstaja. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno ni upoštevalo pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012580
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 171/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - izguba na zaslužku
Za oškodovančev soprispevek gre, ko obstaja pravnorelevantna vzročna zveza med njegovo neskrbnostjo in škodnim dogodkom oziroma obsegom nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje poleg ugotovitve o neskrbni hoji tožnika po strehi, na katero je bil napoten s strani toženih strank, vsebuje tudi pravno pomembno dejansko ugotovitev, da toženi stranki nista dokazali, da je tožnik opravil praktičen in teoretičen del usposabljanja za delo na višini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bilo pisno mnenje sodnega izvedenca za varstvo pri delu, na katerega je oprlo ugotovitve o nepravilnem oziroma neskrbnem ravnanju tožnika, izdelano ob predpostavki, da je tožnik usposobljen tudi za varno delo na višini. Sodni izvedenec je izdelal mnenje ob predpostavki, da je tožnik o tem delu poučen, sicer dela na strehi ne bi smel opravljati. Pojasnil je, da bi se čiščenje žleba (obrezovanje vej) lahko opravilo tako, da bi se prislonila lestev na objekt, kar bi tožnik lahko dosegel z roko in mu ne bi bilo treba hoditi po strehi. Tožnik je dobil napačna navodila o tem, kje naj stopi na streho. Po oceni izvedenca tožniku ni bilo treba stopiti na streho, tožnik pa je dobil navodilo, da naj gre na streho. Glede na pojasnila sodnega izvedenca ostaja odprto vprašanje tožnikovega soprispevka oziroma ali mu ga je v danih okoliščinah sploh mogoče očitati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v posledici ugotovitve, da je zaradi racionalizacije in zniževanja stroškov poslovanja prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnikovo delovno mesto je ukinila po dobrem mesecu dni od sklenitve odpovedane pogodbe o zaposlitvi, čeprav so izpovedbe prič pokazale, da v tistem času ni prišlo do drastičnega zmanjšanja naročil na področju proizvodnje kopit, na katero je bilo vezano tožnikovo delovno mesto. V tej zvezi niti direktor niti takratni svetovalec uprave, ki sta skupaj sprejela odločitev o odpovedi tožnikove pogodbe, nista znala prepričljivo pojasniti, zakaj je prenehala potreba po delu tožnika v tako kratkem času od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru tako ni bila izkazana vsebinska podlaga, da je postalo tožnikovo delo po zadnji pogodbi o zaposlitvi trajno nepotrebno, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu
Prvostopno sodišče lahko, v kolikor oceni, da so razlogi prvo tožene stranke dovolj tehtni za presojo neustreznosti izbire prvo tožene stranke kot pooblaščenca za sprejemanje pisanj, odloči o drugem pooblaščencu za sprejemanje pisanj ali pa kljub izdanemu sklepu vroča pisanja toženim strankam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065143
OZ člen 323, 1012, 1056.
solidarno poroštvo – porok in plačnik – obveznost poroka in glavnega dolžnika – novacija – prenehanje poroštva zaradi novacije – zastavni dolžnik – prekoračitev zahtevka
Če upnik samostojno toži poroka in plačnika, glavni dolžnik pa je za isto obveznost zavezan že po (pravnomočni) sodni poravnavi, je prav, da sodišče v izrek ugodilne sodbe proti poroku doda, da je njegova obveznost solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika iz sodne poravnave; tožbeni zahtevek s tem ni prekoračen.
Če se s sodno poravnavo glavni dolžnik z upnikom dogovori (le) za nove roke plačila glede še preostalega dela obveznosti, ne gre za novacijo obveznosti in poroštvo ne preneha.
Obveznost poroka kot palčnika ni isto kot obveznost zastavnega upnika.
Za detencijo (imetništvo) je značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Da je tožnik delavnico uporabljal za druge namene, kot naj bi bila po mnenju toženca namenjena, pa ne odreka tožniku interesa na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
ZIZ člen 41, 257, 257/1, 258, 258/1, 270. ZFPPIPP člen 11, 14, 28.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – verjetnost terjatve – nevarnost – zloraba instituta predhodne odredbe – plačilna sposobnost
Treba je paziti, da se institut zavarovanja, kar predhodna odredba po svoji naravi je, ne spremeni v sredstvo siljenja v predčasno izvršbo, še zlasti ne vprašljive terjatve. Eden od načinov preprečevanja takega neravnotežja oz. zlorabe instituta predhodnih odredb je, da se poleg eksplicitnih pogojev zahteva tudi izkaz implicitnega, namreč verjetnost terjatve, in sicer v primerih, ko upnica sploh ne razpolaga z verodostojno listino.
odstop terjatve s pogodbo – regresna terjatev – odgovornost za izterljivost terjatve – delna ničnost pogodbe – pogodbene zamudne obresti
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še (zakonske) zamudne obresti, ki so civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti. Isto velja tudi za pogodbene zamudne obresti, le da se v tem primeru lahko pogodbeni stranki za primer zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti dogovorita za drugačno obrestno mero, kot jo določa zakon.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
odškodninski zahtevek – krivdna odgovornost delodajalca za delavca - varstvena pravila - padec - vzročna zveza – ratio legis vzročnost - nevarna dejavnost – protipravnost – splošno znano dejstvo
V obravnavanem primeru postavitve lončnice na platformo pred stopnicami in na tleh ležečih odpadlih listov ne gre za nevarnost, ki objektivno preti zaposlenim, ki hodijo po stopnicah.