začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki
Izdaja začasne odredbe je potrebna tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je začasno odredbo potrebno izdati še pred meritorno odločitvijo o zadevi. To je takrat, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0081311
OZ člen 287, 673, 673/4.
prevozna pogodba - tovorni list - plačilo prevoza - vrstni red vračunanja
V cestnem prevoznem pravu oblika pogodbe ni predpisana. Tovorni list opravlja dokazno funkcijo. Tožeča stranka je dokazovala sklenitev pogodbe s tovornim listom, na katerem je bilo navedeno, da bo prevoz plačal prejemnik. Tožeča stranka s predložitvijo tovornega lista ni uspela dokazati, da je sklenila prevozno pogodbo glede tega blaga s toženo stranko, ker ni dokazala, da je podpis na tovornem listu podpis tožene stranke.
odškodninski zahtevek – krivdna odgovornost delodajalca za delavca - varstvena pravila - padec - vzročna zveza – ratio legis vzročnost - nevarna dejavnost – protipravnost – splošno znano dejstvo
V obravnavanem primeru postavitve lončnice na platformo pred stopnicami in na tleh ležečih odpadlih listov ne gre za nevarnost, ki objektivno preti zaposlenim, ki hodijo po stopnicah.
Če odvetnik po končani pravdi prevzame terjatev iz naslova točno določenih in pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov tožene stranke, ki jo je zastopal (kot poplačilo za svojo storitev mandatarja), po definiciji ne gre za nakup sporne pravice, ki bi mu bila zaupana. Nasprotna oziroma drugačna razlaga bi izvotlila zakonsko besedilo 2. odst. 44. čl. OZ, ki odvetniku prepoveduje nakup sporne terjatve. Spornost bi namreč povsem izgubila pomen in bi bila ta beseda odveč, saj bi bila prav vsaka terjatev sporna, dokler ne bi prenehala.
prisilna poravnava - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - mnenje s pridržkom - dodatno poročilo
Drugače kot v primeru osnovnega NFP je v primeru, ko dolžnik vloži zahtevo za dovolitev spremembe NFP. Tej zahtevi mora dolžnik priložiti med drugim poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem NFP, v katerem je podal pritrdilno mnenje, torej nič več le mnenje s pridržkom.
Ker tožnica ni bila najemnica, je sodišče prve stopnje njen zahtevek na povrnitev vlaganj pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu specialnega pedagoga v razvojnem oddelku vrtca iz odpovednega razloga kršitev delovnih obveznosti po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožnici je očitala, da je dne spornega dne v vrtcu varovanki med kosilom rekla: „A si že požrla?“ in nadalje „A boš vse v gobec stlač´la?“. Tožnica je storila očitano kršitev. Očitano ravnanje tožnice in izrečene besede do varovanke imajo naravo psihičnega nasilja, ki je pri otroku povzročilo ponižanje, občutek manjvrednosti in ogroženosti. Odnos tožnice kot specialnega pedagoga do navedene varovanke je bil skrajno zavržen in nehuman in tudi v nasprotju z ustavnimi in konvencijskimi pravicami otrok. Teža očitane kršitve je takšna, da tožena stranka ne more več zaupati tožnici, da bi z njo še nadaljevala z delovnim razmerjem, posebno ob dejstvu, ker je dogodek močno vplival na ugled tožene stranke in odnos staršev, ki so zagrozili, da v bodoče tožnici ne bodo več dajali v varstvo svojih otrok. Zato je tožena stranka pravilno izredno odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu specialnega pedagoga.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – trditveno in dokazno breme – sestopanje z gradbenega odra - delo na višini
Delo na višini okrog 1,2 m se (kot nenevarno) občasno opravlja tudi v vsakdanjem življenju in je zanj potrebna zgolj običajna previdnost. Zato za takšno delo in škodo, ki med njegovim opravljanjem nastane, delodajalec ni objektivno odgovoren.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – popravilo in vzdrževanje stopnic – padec po stopnicah
Padec tožnika po stopnicah je posledica zasneženih stopnic, kakor tudi posledica poškodovane stopnice. Drugotožena stranka je bila dolžna s stopnic odstraniti sneg, posebej glede na okoliščino, da je sneg zapadel nekaj dni pred škodnim dogodkom in da se stopnice nahajajo na avtobusni postaji, kjer jih vsakodnevno uporablja večje število ljudi. Toženi stranki pa sta odgovorni tudi iz razloga, ker nista popravili poškodovane stopnice.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega dobička je potrebno uporabiti metodo, po kateri se od prihodkov odbijejo le variabilni stroški, torej stroški, ki bi jih tožnik imel, če bi posloval.
Tožnica je zoper toženo stranko vložila tožbo, v kateri je zahtevala obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas za sporno obdobje in ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala, reintegracijo, vpis delovne dobe pri ZPIZ, obračun in izplačilo pripadajoče neto plače (opisno) z odvodom pripadajočih davkov in prispevkov ter plačilo drugih pripadajočih prejemkov in stroškov v zvezi z delom. Tožnica je na prvem naroku glavne obravnave na poziv sodišča, ustrezno modificirala dajatveni zahtevek tako, da je opredelila pripadajočo mesečno neto plačo za sporno obdobje, ter zahtevala, da glede na navedene zneske tožena stranka odvede pripadajoče prispevke in davek. Sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, ko je zavrglo tožbo iz razloga nedoločljivosti dajatvenega zahtevka, saj je zahtevek, kot ga je modificirala tožnica na glavni obravnavi po višini, dovolj jasno določen in izvršljiv. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za zavrženje tožbe tudi v delu zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj glede tega tožnica ni bila pozvana, da ustrezno dopolni tožbo. Izpodbijani sklep glede zavrženja tega dela tožbe, ki je ne nazadnje sposoben za obravnavanje, ne vsebuje razlogov, kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063868
ZZVZZ člen 87. OZ člen 135, 147. ZVZD člen 5, 6, 8.
odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – ukrepi za zagotavljanje varnosti – razmejitev ukrepov – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – povrnitev stroškov zdravljenja – nadomestilo plače – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Zaradi samostojnosti pri organizaciji in izvedbi elektroinštalacijskih del ni mogoče zaključiti, da je za vse ukrepe za varno delo zadolžen naročnik. Tudi tožena stranka (izvajalec) je bila dolžna skrbeti za varno delo svojih delavcev na gradbišču, jih poučiti o nevarnosti, nadzirati njihovo delo in v primeru nesreče prijaviti nesrečo pri delu. To velja še toliko bolj, ker je opravljala delo s povečano nevarnostjo (delo na višini – nevarna dejavnost).
ZASP člen 82, 159, 159/1, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 247, 247/3.
civilna kazen – varstvo avtorske pravice – kršitev avtorskih pravic
Zakonodajalec izrek civilne kazni predvideva zgolj za namerno storjeno kršitev avtorske pravice ali kršitev iz hude malomarnosti; do s tako stopnjo krivde izvršenih kršitev avtorske pravice pa ni prišlo.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
ZNP člen 66, 66/1, 112. SPZ člen 7, 8, 18, 70, 70/2, 112. ZPP člen 314.
delitev uporabe zemljišča – ureditev razmerij med solastniki – delitev nepremičnine – sodni izvedenec - delna odločba
V primeru delitve zemljišča je nujno pritegniti izvedenca geodetske stroke, saj elaborat delitve lahko izdela samo izvedenec te stroke. Samo v primeru, da udeleženci predlagajo zgolj delitev uporabe zemljišča (ureditev razmerij med solastniki), si sodišče prve stopnje lahko pomaga z izvedencem kakšne druge stroke, saj bo v tem primeru njegova naloga le evidentiranje in vrednotenje posameznih delov zemljišča.