dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi – lastninska pravica v pričakovanju
Predloga za vpis v zemljiško knjigo na osebo, ki je umrla, ne more vložiti. Vpisa v zemljiško knjigo tudi ne bo moglo odrediti sodišče, pač pa bo to lahko dosegel le dedič, ki pa se mora izkazati s tem, da je nepremičnina njegova.
Ustavno sodišče, enako pa tudi novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.
pobot – pobotni ugovor – pobotanje v pravdi – judikatna terjatev – pobotljivost judikatne terjatve – res iudicata – pravnomočnost terjatve – delitev skupnega premoženja v pravdi – izplačilo deleža – stroški in pobotanje
Upniku judikatne terjatve je treba dopustiti, da njeno realizacijo doseže z eventuelnim ugovorom pobota v pravdi takega dolžnika proti njemu. V tem primeru se sicer v pobot stavljene terjatve ne ugotavlja, pač pa se pobotanje samo izvede.
Če so obseg skupnega premoženja in deleži bivših zakoncev na njem že pravnomočno ugotovljeni, lahko vsak izmed njiju zahteva delitev v nepravdnem postopku, ne more pa v pravdi zahtevati izplačilo ugotovljenega deleža v denarju.
V primeru, da se terjatev tožeče stranke pobota s terjatvijo, ki je toženi stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo, se pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh. Toženec bi bil v tem primeru za isto terjatev namreč dvakrat upravičen do povračila stroškov.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – trditveno in dokazno breme – sestopanje z gradbenega odra - delo na višini
Delo na višini okrog 1,2 m se (kot nenevarno) občasno opravlja tudi v vsakdanjem življenju in je zanj potrebna zgolj običajna previdnost. Zato za takšno delo in škodo, ki med njegovim opravljanjem nastane, delodajalec ni objektivno odgovoren.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.
Ker tožnika nista uspela dokazati, da sta škodo, ki jo zatrjujeta, utrpela zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca, je odškodninski zahtevek neutemeljen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
stroški postopka – priglasitev stroškov – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila odškodninska terjatev tožene stranke sporna tako po temelju kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, treba ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki
Izdaja začasne odredbe je potrebna tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je začasno odredbo potrebno izdati še pred meritorno odločitvijo o zadevi. To je takrat, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0081311
OZ člen 287, 673, 673/4.
prevozna pogodba - tovorni list - plačilo prevoza - vrstni red vračunanja
V cestnem prevoznem pravu oblika pogodbe ni predpisana. Tovorni list opravlja dokazno funkcijo. Tožeča stranka je dokazovala sklenitev pogodbe s tovornim listom, na katerem je bilo navedeno, da bo prevoz plačal prejemnik. Tožeča stranka s predložitvijo tovornega lista ni uspela dokazati, da je sklenila prevozno pogodbo glede tega blaga s toženo stranko, ker ni dokazala, da je podpis na tovornem listu podpis tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Ker tožnica ni bila najemnica, je sodišče prve stopnje njen zahtevek na povrnitev vlaganj pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
nasilje v družini – prepoved približevanja – ugovorni postopek – načelo sorazmernosti – načelo kontradiktornosti – pravica do družinskega življenja – svoboda gibanja – pravni interes za pritožbo
Namen zakona (varstvo pomembnih ustavnih dobrin) in hkratna zahteva po nujnosti in hitrosti postopka v sodnih postopkih po ZPND v resnici pomembno modificira nekatera temeljna procesna načela. Gre predvsem za načelo kontradiktornosti. Modifikacija načela kontradiktornosti nujno (vsaj začasno) posega v ustavne procesne pravice strank (v tem primeru v pravice nasprotnega udeleženca) ter posledično tudi v materialnopravne pravice ustavnega ranga (svoboda gibanja, pravica do družinskega življenja).
A druga stran (torej sodnovarstvena izjava drugega udeleženca) se mora nato vendarle slišati vsaj v ugovornem postopku. Ne le da se mora slišati, nanjo se mora sodišče tudi ustrezno odzvati (torej izvesti vsaj odločilne, predvsem pa hitre dokaze in odgovoriti na pravno odločilne trditve). V tej fazi je namreč za varstvo žrtve in njenih ustavno varovanih pravic že poskrbljeno, sedaj je torej treba poskrbeti še za to, da bi ne bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca ali celo (kar je glede na enostranskost prve procesne faze povsem mogoče), da ne bi bilo v njegove ustavne pravice poseženo povsem neutemeljeno.
Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu
Prvostopno sodišče lahko, v kolikor oceni, da so razlogi prvo tožene stranke dovolj tehtni za presojo neustreznosti izbire prvo tožene stranke kot pooblaščenca za sprejemanje pisanj, odloči o drugem pooblaščencu za sprejemanje pisanj ali pa kljub izdanemu sklepu vroča pisanja toženim strankam.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - razpolaganje s poslovnim deležem - premoženje družbe
Po tretjem odstavku 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ upniku ni treba dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar to ne pomeni, da upnik obstoja nevarnosti ni dolžan zatrjevati.