plačilo pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - fiksna pogodba
Materialnopravno zmotno je že izhodišče pritožbe, da je vsaka pogodba, ki veže izpolnitev za nek jasno določen rok, fiksna pogodba. V skladu s 104. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) gre namreč za takšen položaj zgolj v primeru, ko je je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. V skladu s četrtim odstavkom citirane določbe pa je o tem vprašanju moč sklepati na podlagi izrecnega dogovora strank ali glede na naravo posla.
OZ člen 131, 131/1, 134, 179, 239, 239/1, 239/2, 353. ZPP člen 14.
identično dejansko stanje - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - metoda praktične konkordance - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - obseg vezanosti
Ker pravnomočna kazenska obsodilna sodba ne vsebuje ugotovitev, (-) da je bil toženec tožnikov delodajalec in (-) kdo je dolžnik tožnikove terjatve, ki mu je nastala zaradi kršitve njegovih pravice iz delovnega razmerja, jih lahko pravdno sodišče presoja povsem samostojno po civilnem materialnem pravu. Toženec je bil s to sodbo spoznan za kazensko odgovornega za dejanja, ki jih je storil kot tisti, ki je bil v družbi A. d. o. o., pooblaščen za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja, zato pravdno sodišče s samostojnim ugotavljanjem teh dejstev ne krši pravila vezanosti iz 14. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075864
OZ člen 18, 569. ZPP člen 7, 212.
posojilna pogodba - sklenitev posojilne pogodbe - vrnitev posojila - ustna posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - ocena verodostojnosti priče - dokazni standard prepričanja
Dokazno breme za obstoj ustno sklenjene posojilne pogodbe je na strani posojilodajalca - tožnika. Dokazovanje obstoja takšne pogodbe je sicer težje, tožeča stranka pa mora zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu glede njenega obstoja. Za ugoditev zahtevku v pravdnem postopku je namreč potrebno doseči dokazni standard prepričanja. Tožeča stranka je dolžna s svojimi navedbami, izpovedbami in predloženimi dokazi prepričati sodišče o obstoju ustno sklenjene posojilne pogodbe. V nasprotnem primeru, če dokazni standard prepričanja ni dosežen, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - protipravna prilastitev - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nerazumljiv izrek - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ni jasno, ali državni tožilec zatrjuje, da je obdolženec prilastil stroje sebi (na kar bi bilo mogoče sklepati iz zaimka "si") ali, da je te stroje prilastil gospodarski družbi A. d.o.o., torej, da je stroje prilastil drugemu, kar pa v okviru zakonske inkriminacije očitanega kaznivega dejanja ni pravno relevantno, saj kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ni podano v primeru, če storilec denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, prilasti komu drugemu.
izločitev dokazov - zaseg predmeta - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
Obtoženčeva predkaznovanost je na splošno res vrednostno nevtralna okoliščina, vendar kolikor se jo poveže z nahajanjem njegovega vozila v relativni bližini kraja storitve očitanega kaznivega dejanja, ki je v povsem drugem delu države, kot je tisti, v katerem je imel obtoženec v tistem času prebivališče, ob upoštevanju, da je bilo vozilo zapuščeno in imelo prižgane pozicijske luči, iz zbranih obvestil od oškodovanca in priče pa je izhajalo, da naj bi storilci pobegnili s kraja dejanja, obtoženčeve predkaznovanosti ni več mogoče šteti kot vrednostno nevtralno okoliščino. V kolikor se vse izpostavljene okoliščine presojajo v medsebojni povezavi, to nedvomno vodi v zaključek, da so bili v času izdaje odredbe izkazani utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
Obdolžencu je bil telefon zasežen 5. 4. 2018. Iz zapisnika o zasegu predmetov sicer res ni razvidno, da bi bil obtoženec ustrezno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pa je bil o tem privilegiju poučen že 4. 4. 2018 ob 13.20 uri, ko mu je bila odvzeta prostost. Glede na to, da je bil obtožencu telefon zasežen šele naslednjega dne, ves čas pa je bil v pridržanju, pred začetkom katerega je bil deležen ustreznega pravnega pouka in seznanjen s pravico do nesodelovanj a v postopku, policisti obtoženca pred izročitvijo mobilnega telefona niso bili dolžni posebej poučevati o privilegiju zoper samo obtožbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/14, 339/14-2. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševna motnja - pravica do osebne svobode - duševna integriteta
Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja.
ZPP člen 367, 367/1, 384, 384/3, 394, 394-10, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - novo dejstvo in dokaz - dovoljena revizija - zavrženje predloga za obnovo
V predlogu za obnovo zatrjevano novo dejstvo in nov dokaz se nanašata na pošiljanje tožnikove pritožbe na sodišče, in tako ne predstavljata novega dejstva in novega dokaza, ki sta predvidena kot razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00074373
ZPP člen 17, 18, 214. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-b. OZ člen 766.
mednarodna pristojnost - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - obrazloženost ugovora - stalno bivališče v tujini - dogovor o izpolnitvi - kraj izpolnitve obveznosti - kraj sklenitve pogodbe - mandatno razmerje - vračilo izplačanega zneska - priznano dejstvo
Pristojnost se določi po navedbah v tožbi ter glede na ugovor mednarodne pristojnosti. Ta ugovor mora biti konkreten, obrazložen z navajanjem dejstev.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 286, 286/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poslovodja - pravočasnost dokaza - diskriminacija - zdravstveno stanje - neizvedba predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpeljanega dokaznega postopka zaključilo, da je tožnica kot poslovodja trgovine z očitanim ravnanjem oz. opustitvami, ko ni poskrbela za kontrolo rokov uporabnosti izdelkov v prodaji, za organizacijo te kontrole, ob ugotovitvi kritičnih rokov uporabe za pocenitev in odprodajo teh izdelkov in zagotovitev, da se v prodaji ne nahajajo izdelki s pretečenim rokom uporabnosti ter s tem, ko ni zagotovila pravilne cenovne označitve izdelkov ter za označitev kartonov izdelkov z velc številkami, kršila svoje naloge in dolžnosti poslovodje in s tem svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Pravilen je prvostopni zaključek, da krajše odsotnosti tožnice z dela, ki so trajale po teden ali 14 dni, niso bistvene in ugotovljenih nepravilnosti ne opravičujejo. Naloga tožnice kot poslovodje ni bila v tem, da bi sama pregledovala izdelke in preverjala njihove roke uporabnosti, cenovno označitev in velc številke, temveč da vzpostavi tako organizacijo dela v poslovalnici in takšen nadzor, da poslovalnica nemoteno posluje tudi v času, ko poslovodja ne dela ter da se navedene naloge (kontrola rokov uporabnosti, pravilnih cenovnih označitev in rotacije izdelkov) izvajajo tudi v času, ko poslovodja ne dela (bodisi zaradi dela v drugi izmeni ali zaradi krajših bolniških odsotnosti).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - višina plače - neprerekana dejstva - delna sprememba izpodbijane sodbe
Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. Praviloma torej do nadomestila v višini plače, kot je bila delavcu dejansko izplačana pred učinkovanjem sicer nezakonite odpovedi. Na ta način je delavcu krita izguba na osebnih prejemkih iz naslova delovnega razmerja, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca.
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da višina zahtevane reparacije med postopkom na prvi stopnji med strankama niti ni bila sporna (toženka je ni prerekala oz. se do nje sploh ni opredeljevala), zaradi česar niti ni bilo potrebe po njenem dokazovanju (214. člen ZPP). Zato ni najti logičnega niti utemeljenega razloga za prvostopno odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka iz tega naslova, ki je predmet (utemeljene) pritožbene graje.
URS člen 2, 38, 155. KZ-1 člen 238. ZKP člen 18, 18/2, 154, 154/2, 156, 156/1, 156/2.
prikriti preiskovalni ukrep - bančni podatki - rok za začetek kazenskega pregona - zahteva za preiskavo - izločitev dokazov - prepoved retroaktivnosti - pošten postopek - dokazni standard
Pri presoji dolžnosti uničenja izsledka prikritih preiskovalnih ukrepov po drugem odstavku 154. člena ZKP, je treba uporabiti procesni zakon, ki je veljal v trenutku izteka 2-letnega roka po koncu izvajanja ukrepov, ne pa kasneje novelirani zakon.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene
Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00075448
OZ člen 341, 364. ZDR-1 člen 202. ZDR člen 206.
plačilo za delo - višek ur - referenčno obdobje - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - pripoznava terjatve - odpoved zastaranju
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo presežka ur konec referenčnega obdobja dne 30. 6. 2011 in konec referenčnega obdobja 30. 6. 2012. Pravilno je ugotovilo, da je plačilo presežnih ur za prvo vtoževano referenčno obdobje zapadlo v plačilo ob izplačilu plače za julij 2011, torej 5. 8. 2011, za drugo pa ob izplačilu plače za julij 2012, in sicer 5. 8. 2012. Ker je bila tožba vložena 2. 12. 2020, zastaranje za prvo referenčno obdobje, upoštevajoč 5-letni zastaralni rok (202. člen ZDR‑1 oziroma 206. člen ZDR) se je izteklo 6. 8. 2016, za drugo referenčno obdobje pa 6. 8. 2017, je bila tožba vložena po tem, ko je zaradi zastaranja prenehala tožnikova pravica terjati plačilo, zato je sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo.
Pripoznava dolga, kot je urejena v 364. členu OZ, kot tudi pripoznava zastaranega dolga iz 341. člena OZ, mora biti jasna. Iz pripoznave mora biti določno in nedvoumno razvidno, da dolžnik pripoznava svoj dolg do upnika in iz katerega pravnega razmerja.
Upoštevaje tožbene navedbe glede časa trajanja tožnikove zaposlitve pri toženi stranki (1 leto), slabše možnosti za ponovno zaposlitev (starost 53 let), zlasti pa obseg pravic, ki so tožniku priznane do prenehanja delovnega razmerja, je dosojeno denarno povračilo v višini 1 plače primerno.
ZSPJS člen 24, 24/1. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - notranja organizacijska enota
Za upravičenost do položajnega dodatka ne zadostuje, da delovna skupina dejansko deluje kot notranja organizacijska enota in da so naloge njenega vodje dejansko take kot so naloge vodij notranjih organizacijskih enot. Delodajalec ima pravico določiti svojo notranjo organizacijo in v tem okviru, katere dele svoje organizacije bo štel za notranje organizacijske enote. Sodišče se v notranje delovanje in organizacijo dela pri delodajalcu ne sme spuščati. Toženka je določila, kaj vse predstavlja njeno notranjo organizacijsko enoto, delovna skupina za izravnalne ukrepe (DSIU) pa je imela pravni status delovne skupine, kar izhaja iz vseh izvedenih dokazov, tej ugotovitvi pa tožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za priznanje položajnega dodatka ni odločilno, ali je bila delovna skupina po svojih značilnostih dejansko bližje notranji organizacijski enoti kot drugim delovnim skupinam, ter da je šlo za predhodnico kasneje ustanovljene Policijske postaje za izravnalne ukrepe (PPIU), ki pa je notranja organizacijska enota. Ker je tožnik vodil delovno skupino, in ne notranje organizacijske enote, ni izpolnjen prvi pogoj za priznanje položajnega dodatka.
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo. S tem so bili izpolnjeni pogoji po določbi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. Tožniku ni mogoče odreči sodnega varstva ob razlogovanju, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Sodišče mora po vsebini presoditi odločitev toženca, torej ali je bila odločitev o zavrženju predloga osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo pravilna in zakonita. Ker gre za dve različni odločbi, brez vsebinske presoje izpodbijane odločbe, ni mogoče ugotoviti, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Nenazadnje, ko je bila vložena tožba, je zoper odločbo še vedno tekel rok za vložitev tožbe. Pravnomočna pa skladno s prvim odstavkom 225. člena ZUP postane odločba, ki se ne more več izpodbijati v sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene kakšne obveznosti.
zloraba pravic - povezane družbe - pravica družbenika do informacije in vpogleda - konkurenčna dejavnost - pravno priznana škoda
Nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo.
V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar. Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti.
Ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075935
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1. KPJS člen 46, 46/2, 46/3.
prikrajšanje pri plači - vojak - stalna pripravljenost - straža - varovanje državne meje - vojaško strokovno usposabljanje - uporaba direktive - delovni čas
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izvedbe straže niso narekovali izredni dogodki, ampak se je izvajala kot običajna redna delovna naloga v mirnem času, in da se ni izvajala kot vojaška operacija v pravem pomenu besede.
V zvezi z varovanjem meje je sodišče prve stopnje podobno kot v zvezi s stražo utemeljeno presodilo, da nobena ob uveljavljanih izjem od uporabe Direktive 2003/88/ES ni podana. Kot bistveno je pravilno izpostavilo, da so pripadniki Slovenske vojske že od leta 2015 izvajali to dejavnost (kot podpora policiji), ne da bi jim bila odrejena pripravljenost, v letih 2019 in nato 2020 pa se je spremenila organizacija delovanja, pri čemer je pri presoji podanosti izjem treba izhajati iz narave dejavnosti, ki se ni spremenila. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju v izpodbijani sodbi, da dejavnosti, ki traja več let, ni mogoče šteti za izredni dogodek; da ni šlo za vojaško operacijo v pravem pomenu besede in da bi bil sistem rotacij zaposlenih primeren, saj se je na ta način dejavnost izvajala do leta 2019 oziroma 2020.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tudi za mesece junij 2018, junij 2019, marec 2020 in julij 2020, ki se (posredno) nanaša na vojaške vaje in terenska usposabljanja (za katera bi lahko bila podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES), saj je tožnik v navedenih mesecih opravljal zgolj običajne naloge prevoza opreme in oseb. Glede na opis nalog delo tožnika v teh mesecih sodi v področje uporabe Direktive 2003/88/ES.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075440
OZ člen 182.
nesreča pri delu - nova škoda po izvensodni poravnavi - bodoča škoda - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Po ustaljenem stališču sodne prakse se za bodočo škodo res šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z (izven)sodno poravnavo. Vendar pa je bodoča škoda (le) tista škoda, ki jo je bilo po normalnem teku stvari mogoče ob sojenju oziroma sklepanju poravnave pričakovati kot gotovo (182. člen OZ). Zaradi zmotnega razumevanja pojmov nove in bodoče škode v izpodbijani sodbi tako ni zavzeto stališče do odločilnega vprašanja, ali je bilo zatrjevano (in ugotovljeno) poslabšanje zdravstvenega stanja ob sklenitvi izvensodne poravnave pričakovano kot gotovo po normalnem teku stvari. Če bi bil odgovor na to vprašanje pritrdilen, bi bilo treba odgovoriti še na nadaljnje vprašanje, to je, ali je bil nastanek te škode ob sklepanju poravnave za stranki predvidljiv; pri čemer sodna praksa uporablja merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za plačilo odškodnine. Zgolj dejstvo, da je neko škodo v bodoče mogoče predvideti, ni pa gotovo, ali bo ta nastala ali ne, in če bo, kakšen bo njen obseg, še ne zadošča za opredelitev te škode kot bodoče škode.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2,. ZJU člen 33, 93. KZ-1 člen 54, 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predstojnik - seznanitev s kršitvijo - oškodovanje - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - subjektivni rok - pravočasnost podaje odpovedi
Šele po prejemu ugotovitev pristojnih služb se je minister, ki skladno s 33. členom ZJU kot predstojnik organa izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, seznanil s kršitvami očitanimi tožniku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za podajo izredne odpovedi začel teči 29. 12. 2021, zato je izredna odpoved z dne 26. 1. 2022, sklep je bil tožniku vročen 1. 2. 2022, podana pravočasno skladno z določbo 109. člena ZDR-1.