DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075604
OZ člen 131, 174, 174/1, 179, 182.
nesreča pri delu - bodoča škoda - nova škoda - nova tožba - pravnomočno končan postopek - odmera nepremoženjske škode - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožniku v tem sporu ni mogoče priznati odškodnine za tisto škodo, ki je bila kot bodoča škoda že zajeta v odškodnini, prisojeni s citirano pravnomočno sodbo (t. j. za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti).
V zvezi z vprašanjem bodoče nepremoženjske škode iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti je sodišče prve stopnje pravilno kot ključno za ta spor izpostavilo, da v zadevi Pd 30/2014 zaradi različnih možnosti nadaljnjega zdravljenja (ki tedaj še ni bilo zaključeno) izvedenka ni mogla oceniti tožnikovih bodočih telesnih bolečin in neugodnosti. Tožnik je zato v zadevi Pd 30/2014 zahteval odškodnino le za že nastalo škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem (t. j. za obdobje od nesreče pri delu do odločitve sodišča prve stopnje v zadevi Pd 30/2014), zahtevka za povrnitev bodoče škode iz te postavke v smislu 182. člena OZ pa ni postavil. Sodišče prve stopnje je to v sporu Pd 30/2014 upoštevalo in pravnomočno odločilo zgolj o že nastali škodi iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti. Nepremoženjska škoda, ki je iz naslova te postavke tožniku nastala po zaključku glavne obravnave v sporu Pd 30/2014, v pravnomočni sodbi Pd 30/2014 tako ni zajeta, zato je glede nje tožnik lahko vložil novo (obravnavano) tožbo.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene
Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo. S tem so bili izpolnjeni pogoji po določbi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. Tožniku ni mogoče odreči sodnega varstva ob razlogovanju, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Sodišče mora po vsebini presoditi odločitev toženca, torej ali je bila odločitev o zavrženju predloga osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo pravilna in zakonita. Ker gre za dve različni odločbi, brez vsebinske presoje izpodbijane odločbe, ni mogoče ugotoviti, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Nenazadnje, ko je bila vložena tožba, je zoper odločbo še vedno tekel rok za vložitev tožbe. Pravnomočna pa skladno s prvim odstavkom 225. člena ZUP postane odločba, ki se ne more več izpodbijati v sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene kakšne obveznosti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00077226
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZDR-1 člen 142. ZObr člen 96, 97e. KPJS člen 46. Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (2017) člen 1, 1/2. ZSPJS člen 52.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža
Za odločitev je bistveno, ali je posamezna dejavnost, v zvezi s katero je bila tožniku odrejena pripravljenost, izvzeta od uporabe direktive; če je (vaje in usposabljanje), je bil kljub poudarjeni razpoložljivosti upravičen do plačila v višini 50 % urne postavke skladno z nacionalno zakonodajo. V nasprotnem primeru, za kar je šlo pri varovanju državne meje, pa je, ker se pripravljenost šteje v delovni čas, njegov zahtevek iz naslova razlike v plači utemeljen.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - velikost solastnega idealnega deleža - obstoj spora - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - vsebina napotitvenega sklepa - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka
Pogoj za prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari je v skladu z zakonsko določbo spor med udeleženci o velikosti njihovih deležev na njej. In to je v tem postopku izpolnjeno. Obstoj pogodbe, s katero sta se po mnenju predlagatelja udeleženca postopka dogovorila o višini deležev na skupnem premoženju, pridobljenem v trajanju njune zunajzakonske življenjske skupnosti, ne pomeni, da med udeležencema o tem ne more biti več spora. Obstoj sporazuma, ob dvomu kakšne pravne narave je ta, ne izključuje tega, da je med njima (po razpadu skupnosti) spor o velikosti deležev. Obstoj spora pa je pogoj za prekinitev postopka in napotitev določenega udeleženca na pravdo.
izločitev dokazov - zaseg predmeta - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
Obtoženčeva predkaznovanost je na splošno res vrednostno nevtralna okoliščina, vendar kolikor se jo poveže z nahajanjem njegovega vozila v relativni bližini kraja storitve očitanega kaznivega dejanja, ki je v povsem drugem delu države, kot je tisti, v katerem je imel obtoženec v tistem času prebivališče, ob upoštevanju, da je bilo vozilo zapuščeno in imelo prižgane pozicijske luči, iz zbranih obvestil od oškodovanca in priče pa je izhajalo, da naj bi storilci pobegnili s kraja dejanja, obtoženčeve predkaznovanosti ni več mogoče šteti kot vrednostno nevtralno okoliščino. V kolikor se vse izpostavljene okoliščine presojajo v medsebojni povezavi, to nedvomno vodi v zaključek, da so bili v času izdaje odredbe izkazani utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
Obdolžencu je bil telefon zasežen 5. 4. 2018. Iz zapisnika o zasegu predmetov sicer res ni razvidno, da bi bil obtoženec ustrezno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pa je bil o tem privilegiju poučen že 4. 4. 2018 ob 13.20 uri, ko mu je bila odvzeta prostost. Glede na to, da je bil obtožencu telefon zasežen šele naslednjega dne, ves čas pa je bil v pridržanju, pred začetkom katerega je bil deležen ustreznega pravnega pouka in seznanjen s pravico do nesodelovanj a v postopku, policisti obtoženca pred izročitvijo mobilnega telefona niso bili dolžni posebej poučevati o privilegiju zoper samo obtožbo.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 40, 40/4, 40/4-4.
solidarnostna pomoč - COVID-19 - elementarne nesreče - socialna stiska
Dodatek upokojencem v času epidemije in solidarnostna pomoč sta dva različna instituta, zato je upravičenost upokojencev do dodatka v času epidemije nepomembna za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči.
Tožnik ni izkazal, da so mu zaradi epidemije nastale resnejše težave oziroma socialna stiska. Stroški v zvezi z nakupom zaščitne opreme, opreme za šolanje na domu in čas, ki ga je tožnik moral namenit šolanju otroka na domu, ne predstavljajo resnih težav. Tožnik ni dokazal, da je šlo za tako povečanje stroškov, da je bilo zaradi tega ogroženo preživljanje njega in njegove družine, oziroma da so mu zaradi izjemno povečanih stroškov nastale tako resne, dlje časa trajajoče težave, da za njihovo premostitev potrebuje solidarnostno pomoč.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2,. ZJU člen 33, 93. KZ-1 člen 54, 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predstojnik - seznanitev s kršitvijo - oškodovanje - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - subjektivni rok - pravočasnost podaje odpovedi
Šele po prejemu ugotovitev pristojnih služb se je minister, ki skladno s 33. členom ZJU kot predstojnik organa izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, seznanil s kršitvami očitanimi tožniku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za podajo izredne odpovedi začel teči 29. 12. 2021, zato je izredna odpoved z dne 26. 1. 2022, sklep je bil tožniku vročen 1. 2. 2022, podana pravočasno skladno z določbo 109. člena ZDR-1.
URS člen 14. ZŠtip-1 člen 88, 88/3, 99. ZDSS-1 člen 81, 81/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
Zoisova štipendija - zamudne obresti - priznanje pravice za nazaj
V primeru izdaje nezakonite upravne odločbe, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica priznana za nazaj, se upravičenost do zamudnih obresti presoja po določbah OZ. Priznavanje zamudnih obresti na področju sistema socialne varnosti, vključno s pravico do Zoisove štipendije po ZŠtip-1, namreč ni posebej urejeno. OZ v prvem odstavku 378. člena določa, da je dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Tožnik je za vsak posamezni dan, ko mu naj bi bil zagotovljen tedenski počitek, trdil, da mu ni bil, in je navedel, katere konkretne naloge je opravljal, prav tako je tudi navedel, koliko časa so te naloge trajale. Sodišče prve stopnje je v okviru podanih navedb pravilno ugotavljalo tožnikove opravljene naloge in njihovo trajanje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tedenski načrti dela ne dokazujejo, da tedenski počitek tožniku ni bil kršen. Pravilno je namreč zaključilo, da je tožnik tovrstne listine tedensko podpisoval, vendar je tako ravnal na podlagi ukaza, saj bi bilo ravnanje v nasprotju z njim sankcionirano z odpoklicem z misije. Glede na navedeno tudi po stališču sodišča druge stopnje tožnikov podpis ne potrjuje resničnosti podatkov o dnevih tedenskega počitka, ampak je odraz prisile.
plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - dogovor o obsegu dela - policist - odsotnost delavca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Na podlagi ocene izpovedi prič je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila redna praksa pri toženki, da se je ob odsotnosti enega policijskega inšpektorja njegovo delo prerazdelilo tudi na policijske inšpektorje, ki so sicer delo opravljali na drugih področjih, in da pri tožniku do (bistvenega) povečanja obsega dela ni prišlo (da ni bilo odstopanja od siceršnjega obsega dela); tožnik je delo opravil v okviru pričakovanih rezultatov in v pričakovanem obsegu.
ZDR-1 člen 4, 18, 200, 200/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delno zavrženje tožbe - prepozna tožba - elementi delovnega razmerja - dokazna stiska - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Zaradi pravilne odločitve, da v razmerju med tožnico in toženko niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo zahtevek po plačilu nepremoženjske škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi zatrjevanega sedemletnega kršenja njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja.
zloraba pravic - povezane družbe - pravica družbenika do informacije in vpogleda - konkurenčna dejavnost - pravno priznana škoda
Nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo.
V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar. Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti.
Ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3, 113/4. ZDR-1D člen 38, 38/2.
začasna odredba - predstavnik delavcev - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - sprememba zakona
Z izpodbijanim sklepom je utemeljeno zavrnjen ugovor tožnika, da sodišče učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi smelo zadržati le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, temveč do odločitve sodišča prve stopnje v sporu oziroma najdlje za šest mesecev. Šele s 16. 11. 2024 se začne uporabljati določba drugega odstavka 38. člena ZDR-1D, ki tretji odstavek 113. člena ZDR-1 spreminja tako, da delodajalčevo zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljšuje do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Prav tako ni pravne podlage za pritožbeno zavzemanje, da bi zadržanje učinkovanja prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi moralo veljati še 30 dni po pravnomočno zaključenem postopku v predmetni zadevi.
Ne glede na to, da tožnica ne izpolnjuje razpisnih pogojev za delovno mesto direktorja, ima kot vsak prijavljeni kandidat na podlagi prvega odstavka 36. člena ZSV pravico do sodnega varstva zoper sklep o izbiri kandidata, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do aktivne legitimacije tožnice in ločnice med fazo izbire in fazo imenovanja kandidata za direktorja.
nasilje v družini - družinsko nasilje - psihično nasilje - zasledovanje - nevladna organizacija - dokazna ocena priče - prepoved približevanja - video posnetek - pravica do izjave
Nasprotni udeleženec je bil zaslišan v tem sodnem postopku, kar mu je v polni meri zagotovilo pravico do izjave, ne ZPND ne kakšen drug zakon pa ne določa, da bi morale nevladne organizacije v neformalnih in pravno nezavezujočih postopkih pomoči žrtvam družinskega nasilja opraviti razgovor oziroma omogočiti izjavo (domnevnemu) storilcu.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi, vendar je spregledalo, da mora biti med motilnim dejanjem in koristjo podana vzročna zveza, korist mora biti neposredna posledica motilnega dejanja.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nadomestitev pripora s hišnim priporom - nujnost pripora
Sodišče prve stopnje je tudi ponovno pravilno ugotovilo, da je pri obtožencu podana ponovitvena nevarnost. Pravilno je ocenilo kriminalno količino in posledice za oškodovanke, kot tudi številčnost ravnanj in kontinuirano nadaljevanje, stopnjevanje posegov ter popolno nekritičnost obtoženca do lastnih ravnanj.
DZ člen 139, 151, 151/3, 157, 161. ZPPreb-1 člen 5, 5/5, 10, 10/1, 10/6, 45, 45/1, 45/1-6.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja starša - začasno prebivališče - prijava prebivališča - prepoved približevanja - nasilje v družini
Na podlagi verjetno izkazanih ugotovitev, da bi bila otroka v primeru nadaljnjega skupnega bivanja družine priča ravnanjem, ki bi ju spravljalo v resno stisko in ki je v starosti, v kateri sta, ne bi zmogla prenesti, da je dejanska skrb za otroka ta čas dejansko pri materi in da je v okviru te skrbi zmogla otrokoma samostojno urediti novo prebivališče, ne more pa sama poskrbeti za pravno urejenost položaja, nastalega z (začasno) preselitvijo, je njen predlog, naj se z začasno odredbo določi začasno prebivališče na naslovu najemnega stanovanja, utemeljen.
sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - sodna poravnava - skupna lastnina - vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Sodna poravnava ne vsebuje nobene določbe glede spremembe lastništva nepremičnin (npr. ugotovitev, da določene nepremičnine predstavljajo skupno premoženje). Vsebuje dogovor strank o delitvi. Sodna poravnava tako ni listina, ki bi omogočala vpis skupne lastnine, dogovorjen je vpis etažne lastnine.