sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - obrazloženost - nespremenjene okoliščine
Iz prakse Ustavnega sodišča je razvidno, da je zahtevi po obrazloženosti odločbe o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče pravnomočen, če so v njem presojene relevantne okoliščine in če so v sklepu o podaljšanju pripora upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.
vpis podatkov v sodni register - pravni interes za pritožbo - sprememba firme
Pritožnik nima prav, da mu pravnega interesa za pritožbo ni treba posebej utemeljevati. Prvi odstavek 36. člena ZSReg namreč pravice do pritožbe ne podeljuje vsakomur, kdor meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica, kot tudi ne katerakoli pravica. Posegi v pravice, ki temeljijo na pogodbenih zavezah, ki se ne vpisujejo v sodni register, niso predmet preizkusa v registrskem postopku. Registrsko sodišče presoja le, ali je z vpisom poseženo v tiste pravice in interese pritožnika, ki so vpisane v register (npr. pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež - 4. točka drugega odstavka 4.a člena ZSReg) in tiste, ki temeljijo na zakonu, in ki jih ta varuje (npr. pravica do znamke). Pravni interes za pritožbo je tako odvisen od vrste vpisa in položaja pritožnika (vsebine pravic in razmerij), v danem primeru le v razmerju do družbe, ne pa tudi v razmerju do (posrednega) družbenika subjekta vpisa.
ZFPPIPP člen 105, 244, 244/1, 261, 261/1, 357, 357/1, 357/2, 357/2-4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2.
stroški upravitelja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka
Pravilo o pobotu nasprotnih terjatev, obstoječih "ob začetku stečajnega postopka", je treba uporabiti skupaj s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP, skladno s katerim pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo "z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka", tako da pravzaprav pomeni, da se pobotajo terjatve, nastale do dneva začetka stečajnega postopka.
Obtoženega, državljana Srbije na Republiko Slovenijo ne vežjo nobene osebne navezne okoliščine zato je nedvomno podan razlog begosumnosti.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtoženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.
Ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj.Subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženčeve osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženčeva brezposelnost, in dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje, in je brez vsakršnega premičnega in nepremičnega premoženja, po prepričanju pritožbenega sodišča, v medsebojni zvezi razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost izrazita.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - premoženje izbrisane družbe - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o prodaji je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 18. 5. 2023. Pritožnica se je torej z vsebino sklepa o prodaji lahko seznanila. Zato ni mogoče slediti njeni trditvi, da ji je bila kršena pravica do obveščenosti. Navedeno velja ne glede na njene trditve o neveljavnosti pooblastila Odvetniški družbi A., o. p., d. o. o. Ker pritožbe zoper sklep o prodaji ni vložila, je ta postal pravnomočen.
Pritožnica bi svoje trditve, da je bila izklicna cena nepremičnin, ki so se prodajale in prodale, prenizka, lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o prodaji. Ker tega ni storila in ker je ta postal pravnomočen, njenih navedb v smeri prenizke izklicne in prodajne cene v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
zamudna sodba - pravočasnost odgovora na tožbo - fikcija vročitve
V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v 15. dneh odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora
Utemeljeni so razlogi s katerimi je sodišče prve stopnje zaključilo, da so pri obdolženemu, državljanu Ukrajine, ki ga na Republiko Slovenijo ne veže nobena osebna navezna okoliščina, saj nima niti stalnega niti začasnega bivališča, nima dovoljenja za delo, in nikakršnega premoženja, nedvomno podani razlogi begosumnosti.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.
Ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Subjektivne okoliščine so oprte predvsem na obdolženčeve osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obdolženčeva nezaposlenost ter dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje, po prepričanju pritožbenega sodišča, utemeljujejo sklep, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost izrazita.
Teža kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ogroža tujce pred ekonomskim izkoriščanjem, utemeljeno odtehta poseg v ustavno zagotovljeno pravico obdolženca do osebne svobode, zato po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep. Zato je ukrep pripora v obravnavanem primeru tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
zavrženje vloge - upravičena korist - vpogled v sodni spis
Upravičena korist za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. Tega pa vložnik v konkretni zadevi ni izkazal.
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 28, 28/1, 28/1-2, 28/4, 39a. ZPIZ-1 člen 198, 198/2.
delna starostna pokojnina - znižanje starostne meje - služenje vojaškega roka - vojaški obveznik - (ne)izpolnjevanje pogojev - ustavnoskladna razlaga
Ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, določenega v prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2.
Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da delodajalec tožnika ni poskrbel za ustrezno varnost, s čimer je podano nedopustno ravnanje druge toženke za škodo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. ZPND člen 1, 1/1, 3a, 5, 14, 14/1, 14/5, 15, 15/3, 19, 22a, 22a/1, 22a/8. DZ člen 153, 174.
skupno varstvo in vzgoja otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - prepoved telesnega kaznovanja otrok - preprečevanje nasilja v družini - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - pravica do stikov otroka s starši - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - vloga centra za socialno delo - povrnitev stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
ZPND v prvem odstavku 1. člena določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (multiinstitucionalni in hkrati multidisciplinarni pristop). Cilj in težnja ZPND namreč je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo drugi predpisi (Družinski zakonik, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških, zakonodaja s področja socialnega varstva, Obligacijski zakonik z določili, ki se nanašajo na kršitev pravice osebnosti), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Ukrepi sodišča določeni v 19. členu ZPND tako v primeru, ko je žrtev nasilja otrok, zgolj dopolnjujejo ukrepe, ki so določeni v DZ. Namen ukrepov sodišča po ZPND ni v kaznovanju povzročitelja nasilja za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Iz 5. člena ZPND pa izhaja, da je treba ob opredelitvi nekega ravnanja kot nasilja v družini reakcijo nanj nujno prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve. Tako zakon ne določa, da vsako ravnanje, ki ustreza opredelitvi nasilja iz navedenega zakona, potrebuje intenzivne posege države v osebnostne pravice posameznika, med katere sodi tudi pravica do družinskega življenja. Poseg je vedno treba prilagoditi stopnji ogroženosti žrtve. Ker gre za posege v temeljne pravice, je pomen načela sorazmernosti posebej poudarjen in sodišče zavezuje, da ustrezno zaščiti žrtev nasilja, hkrati pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo v tej zadevi takšno mejo pravilno določilo. Zaključilo je, da omenjeni dogodki verjetno izkazujejo, da je bila mld. hčerka udeležencev deležna neprimernih vzgojnih ukrepov, to je telesnega kaznovanja, ki je prepovedano (3a. člen ZPND). Pritrditi je treba pritožbi o ničelni toleranci do vsakršnega nasilja. Pritrditi pa je treba tudi nadaljnjemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da glede na vse ugotovljene okoliščine ni verjetno izkazano, da je predlagani ukrep nujen oziroma potreben in da ne upravičuje posega v odnos med otrokom in materjo z njuno popolno polletno ločitvijo, kar bi predlagani ukrep po svoji vsebini dejansko pomenil.
plačilo za dejansko delo - obseg dela - dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - zadostna trditvena podlaga
Na tožniku je bilo dokazno breme, da je opravljal naloge višje vrednotenega delovnega mesta, torej naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar pa je tudi dokazal. Toženka pa bi morala na drugi strani zatrjevati in dokazati, da je tožnik opravljal dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma dela nižje vrednotenega delovnega mesta, kar pa ni storila.
Plačila iz naslova večopravilnosti na podlagi aneksov in povečanega obsega dela ne pomenijo, da je toženka tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala plačo za dejansko opravljeno delo, ki je določena za delovno mesto realizator specialist.
vezanost na predlog - likvidacija - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka
Postopek začasnega zavarovanja premoženjsko pravnega zahtevka je hiter postopek, namenjen varstvu ogroženih interesov ene stranke. Zato ZKP sodišču ne dopušča, da bi pred odločitvijo o zavarovanju vročilo predlog nasprotni stranki ali celo opravilo narok, temveč mora pogoje za odreditev zavarovanja presoditi samo na podlagi predloga, predlagatelja pa bremeni ustrezno trditveno in dokazno breme. Upoštevajoč navedeno ni moč slediti prvostopenjskemu stališču, da bi oškodovana družba lahko za obstoj premoženja, ki naj bo predmet zavarovanja, sodišču predlagala pridobitev za to potrebnih podatkov. Obtožena pravna oseba je od 1. 9. 2020 dalje bila v postopku likvidacije, ki že v osnovi predpostavlja, da ima družba zadostna sredstva za poplačilo vseh upnikov, saj je sicer potrebno sprožiti postopek stečaja.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269, 269/1. ZPN člen 6, 6/1.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota - pravni naslov - menjalna pogodba - ustna pogodba - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravna zmota
Po povedanem je ugotoviti, da gre v konkretnem primeru za popolnoma drugačno situacijo, saj tožnik ne zatrjuje, da bi postal lastnik nepremičnin na podlagi enega izmed zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ampak zatrjuje, da je njegova mati postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi pravnega posla, in sicer ustne menjalne pogodbe, dogovorjene v okviru komasacijskega postopka, ki je bila v pretežnem delu izvršena, neizvršen je ostal le prepis lastninske pravice na sporni nepremičnini nanjo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075929
KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZObr člen 97č, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2.
stalna pripravljenost - prikrajšanje pri plači - vojak - uporaba direktive - delovni čas - vojaško strokovno usposabljanje - straža
Za presojo, ali je podana izjema od uporabe direktive, je ključna dejavnost (vaje). Logistična podpora, katere del je bil tožnik, je bila (neločljivo) povezana z vajami, na katerih so se posnemali pogoji dela, ki bi veljali v izrednih ali vojnih razmerah. Iz tega razloga bi načrtovanje delovnega časa škodilo dobri izvedbi te dejavnosti.
V zvezi s stražo je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ne gre za izjemo za dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih ni primeren; v zvezi s tem je pravilno ugotovilo, da je straža redna dejavnost toženke, ki se ni izvajala niti v izrednih razmerah niti kot odziv na neposredno grožnjo; ugotovitev temelji na pravilni oceni predloženih listin in ji toženka neutemeljeno oporeka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00074887
ZFPPIPP člen 235, 242, 242/2, 419, 420, 420/1, 421, 423. ZDru-1 člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/3, 40, 40/1, 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 139, 139/3.
postopek prisilne likvidacije - prisilna likvidacija društva - začetek postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka prisilne likvidacije - aktivna legitimacija za pritožbo - zastopnik društva - odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije - postopek začet po uradni dolžnosti - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - upravičeni predlagatelj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - sedež pravne osebe - prenehanje društva - likvidacijski postopek - izbris društva iz registra društev - judikatne terjatve - prekinitev predhodnega postopka
V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, uporaba pravil o predhodnem postopku ni smiselna. To pomeni, da sodišče o začetku postopku prisilne likvidacije po uradni dolžnosti pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije ne obvešča poslovodstva, družbe ali družbenikov. Ti lahko razloge proti postopku prisilne likvidacije uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.
Pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije na predlog pa mora sodišče ugotoviti, ali je predlog vložila upravičena oseba oziroma ali je podano procesno upravičenje predlagatelja. Tako mora upnik izkazati, da je upnik subjekta, zoper katerega predlaga začetek postopka prisilne likvidacije. Prav tako mora sodišče ugotoviti, ali obstajajo odločilna dejstva, ki izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije.
KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8. URS člen 2, 14.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - načelo enakosti - varnostni ukrep odvzema predmetov - varnostni ukrep odvzema avtomobila - skupno premoženje zakoncev - fakultativni odvzem predmetov - obligatorni odvzem predmetov
Utemeljeno zagovornik poudarja, da obdolženčev koristoljubni namen pri izvršitvi dejanja predstavlja konstitutivni element kvalificirane oblike očitanega kaznivega dejanja, torej njegov zakonski znak, zato ga sodišče ne bi smelo upoštevati kot obteževalno okoliščino.
Sicer ni dvoma, da pomeni odvzem osebnega vozila obdolžencu poseg v njegovo lastninsko pravico, vendar je - po zakonu obligatorni - odvzem ustavno dopusten.
ZDR-1 člen 116, 116/3, 162, 164, 200, 200/3. ZPP člen 181, 351, 351/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31, 31/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje - pravni interes - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Opredelitev, kot izhaja iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 (ki je sicer materialni predpis), ne predpisuje oziroma ne določa zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik (delavec) v tožbi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za oblikovanje tega pa je tudi sicer treba upoštevati pravila procesnega (civilnega) prava. Po postopkovnih pravilih (181. člen ZPP - ugotovitev obstoja pravnega razmerja) bistvo ugodilnih odločitev (izrekov) v sporih iz naslova odpovedi ni v ugotovitvi nezakonitosti odpovedi v izreku sodne odločbe, ampak v ugotovitvi, da delovno razmerje na podlagi takšne odpovedi ni prenehalo (oz. ne preneha), ampak še naprej traja oziroma obstoji. Ugotovitev o nezakonitosti odpovedi je torej podlaga za priznanje delovnega razmerja, ne pa predmet odločitve.
Tožnik glede na umik zahtevka, v katerem je uveljavljal ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter s tem povezanih pravic, niti nima pravnega interesa za takšno tožbo (niti v delu, ki se nanaša na oblikovalni zahtevek). Glede njegovih pravic iz delovnega razmerja v posledici ugoditve takšnemu zahtevku se namreč nič ne spreminja. Interes pravdanja (moralno zadoščenje) pa ni pravno priznan pravni interes, saj mora biti slednji neposreden in konkreten, ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega položaja.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da tožniku tako za leto 2020 kot za leto 2021 pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Toženka v postopku ni dokazala niti, da bi tožniku omogočila koriščenje letnega dopusta takrat, ko je zanj zaprosil (kar velja za letni dopust za leto 2021), niti, da bi ga vzpodbudila h koriščenju letnega dopusta (za leto 2020), ki ga tožnik ni koristil zaradi dolgotrajnega bolniškega staleža.
postopek osebnega stečaja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nedovoljena zahteva - zavrženje zahteve - napačen poziv sodišča
Četudi je sodišče prve stopnje v pozivu navedlo, da lahko dolžnik vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, takšen napačen poziv dolžniku ne more podeliti pravice, ki mu je zakon ne daje. Na podlagi napačnega poziva dolžnik ne more pridobiti več pravic, kot mu jih daje zakon.