CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075685
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356, 362, 362/1. OZ člen 73, 73/1, 73/3. ZPVPJN člen 44, 44/1, 44/1-2.
razveljavitev prvostopenjske sodbe - ponovno odločanje - pooblastilo po zaposlitvi - naknadna odobritev pogodbe - konkludentno ravnanje - neupravičena obogatitev - javno naročanje - nesporno dejstvo - nepopolno dejansko stanje - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - napotilo pritožbenega sodišča - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Dejstvo, da je tožnica tožencu dobavljala blago brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja in brez na njegovi podlagi sklenjene pogodbe, ne izključuje presoje sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na tej podlagi. Kogentna pravila o javnem naročanju v to ureditev neposredno ne posegajo. Edina civilna sankcija, ki jo določa ZPVPJN, je izpodbojnost pogodbe, kadar je bila ta sklenjena v nasprotju s pravili javnega naročanja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - izvedensko mnenje - naloge skrbnika
Pri imenovanju skrbnika sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil ter če je sposoben razumeti njihov pomen, posledice, in je to v njegovo korist. Upošteva tudi želje sorodnikov, če so te v varovančevo korist.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075434
KPJS člen 46, 46/2, 46/3. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. ZObr člen 97č.
stalna pripravljenost - prikrajšanje pri plači - vojak - uporaba direktive - delovni čas - varovanje državne meje - straža
Toženka je v zvezi z varovanjem meje uveljavljala izjemo po vseh štirih alinejah, kot izhajajo iz sodbe SEU C-742/19. Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, da nobena od uveljavljanih izjem ni podana.
Sodšče prve stopnje je ugotovilo, da se straža na objektih, kjer jo je opravljal tožnik, ne izvaja več s pripravljenostjo, ampak z rotacijami; glede na takšno ugotovitev je pravilno zavrnilo toženkino prizadevanje, da bi slo za izjemo od uporabe Direktive 2003/88/ES.
ZSPJS člen 20, 20/1. ZPP člen 128, 128/5, 154, 154/1, 158, 158/1, 324, 331, 331/2, 342.
premestitev javnega uslužbenca - ohranitev napredovanj - napredovanje v plačnih razredih - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - odločitev o pravdnih stroških
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnika za ohranitev pravice do plače prejšnjega delovnega mesta na podlagi drugega stavka prvega odstavka 20. člena ZSPJS. Ta določba pri premestitvah določa le ohranitev plačnih razredov, doseženih z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu, in ne ohranitve plačnega razreda prejšnjega delovnega mesta.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00076878
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. ZPP člen 8, 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. KPJS člen 46. ZObr člen 97č,.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - vojak - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža - vojaško urjenje
Kot je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, je za ta spor pomembna sodba Sodišča EU C-742/19, ki opredeljuje izjeme, v katerih je treba člen 1(3) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju: Direktiva 2003/88/ES) v povezavi s členom 4(2) PEU razlagati tako, da je dejavnost, ki jo opravlja vojaška oseba, izključena s področja uporabe te direktive. V primeru ugotovitve, da takšna izjema ni podana, se stalna pripravljenost šteje v delovni čas in je utemeljena zahteva za plačilo razlike v plači.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da varovanje državne meje in straža ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Pritožba to presojo zmotno izpodbija s sklicevanjem, da je Sodišče EU državam članicam (toženki) omogočilo izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES glede celotne kategorije vojaških dejavnosti. Glede na stališča v sodbi C-742/19 (prim. 60. in 64. točko, ki jo izpostavlja pritožba) vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno raziskati, ali sta bili takšne narave tudi varovanje državne meje in straža. Zgolj v tem okviru pa je ugotavljalo tudi dejstva o tem, kako je bil v to vojaško dejavnost vpet tožnik.
Objekt je imel pred demontažo delujočo električno instalacijo, demontaža je vanjo posegla in povzročeno škodo je bilo mogoče sanirati le z (med drugim) novo električno omarico. Sama izvedba demontaže, ki jo je opravljala toženka, pomeni protipravno ravnanje, ki je povzročilo škodo.
V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine, da ima obdolženi državljanstvo tretje države-Gruzije ter ob odsotnosti osebnih naveznih okoliščin obdolženega na Slovenijo, je povsem na mestu zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti. Ob tem tudi pritožba ne ponudi nobenega konkretnega razloga zaradi katerega naj bi se obdolženi nahajal na ozemlju Slovenije.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - dopolnitev vloge - poprava vloge - poziv na dopolnitev - priznanje tuje sodne odločbe - identifikacijski podatek - prebivališče tožene stranke
Ker pritožnica predloga z dne 27. 9. 2022 v danem roku ni dopolnila in popravila v skladu z vsebino poziva sodišča prve stopnje, saj ni navedla stalnega oziroma začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca (toženca po tuji sodni odločbi), ki je obvzna sestavina predloga (180 in 180.a člen ZPP v zvezi s 23. členom ZNP-1, vse v zvezi z 111. členom ZMZPP) je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom to njeno vlogo pravilno zavrglo kot nepopolno in nerazumljivo (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 111. členom ZMZPP).
zavrženje tožbe - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - rok za sodno varstvo - zamuda roka
Tožnica ni dokazala, da v času prejema dopisa oziroma odločbe ZPIZ ni razumela, da ji je prenehala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri toženki 1. 9. 2022, ker se je s tem dnem iztekla pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas do 1. 9. 2022, ter da jo mora toženka s tem dnem odjaviti iz zavarovanja. Navedena odločba je napisana jasno in razumljivo ter bi jo vsak povprečen človek moral razumeti oziroma se v primeru nerazumevanja pozanimati o njenem pomenu. Tožničino zatrjevanje, da v času materinskega dopusta ni razumela zanjo relativno zapletenih pisanj ZPIZ, je povsem splošno in dokazno nepodprto.
ZIZ člen 58, 58/4, 225, 225/1, 226, 226/1, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 229, 229/1, 229. ZPP člen 15, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbe - ponovno motenje posesti
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo z izvršilnim naslovom, ki je podlaga sklepu o izvršbi z dne 5. 1. 2021, dolžnici prepovedano postavljati ograje ali druge podobne ovire na dovozni poti do upničine garaže, kar pomeni, da je dolžnica zavezana k opustitvi določenih ravnanj in ne k storitvi nečesa, kar bi lahko namesto nje opravil nekdo drug. Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena, torej z grožnjo z denarno kaznijo in z njeno izvršitvijo v primeru ponovne kršitve opustitvene obveznosti. Dolžnica z izvršilnim naslovom torej ni bila zavezana k storitvi, zato se izvršba v konkretnem primeru ne opravi po določbi 225. člena ZIZ s pooblastitvijo upnice, da na dolžnikove stroške sama ali po tretjem opravi dejanja oziroma opusti dejanje, kot je predlagala upnica.
zdravnik - napredovanje delavcev v plačilni razred
Sodišče prve stopnje je pri presoji ustrezno upoštevalo spremembo pravne ureditve, ki je stopila v veljavo 1. 4. 2023 z novelo ZSPJS‑AA. Ta je odpravila najvišji plačni razred za javne uslužbence v plačnih podskupinah od C1 do J3 iz drugega odstavka 7. člena ZSPJS, novelirani ureditvi pa je sledila sprememba Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS; št. 165/22) oziroma Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS; št. 165/22), ki je za tožnikovo delovno mesto določila izhodiščni 57. in končni 66. plačni razred.
ZSVarPre člen 4, 4/4, 27, 31, 31/1, 31/1-1. ZUP člen 6.
denarna socialna pomoč - prosti preudarek - premoženje v obliki vrednostnih papirjev - vzajemni sklad - materialni položaj
Glede na naravo denarne socialne pomoči ne more biti upošteven pritožbeni ugovor, da je moral tožnik po realizaciji premoženja v vzajemnih skladih primarno poravnati dolgove, ki so mu nastali na podlagi pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča, saj obstoječi dolgovi ne predstavljajo razloga, da se dohodki in premoženje, ki se po zakonu upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za denarno socialno pomoč, ne bi upoštevali.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00076874
KPJS člen 46, 46/3. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZObr člen 97e.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - vojak - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža - vojaško urjenje - sodba presenečenja
Sodišče je pravilno presodilo, da niti straža niti varovanje državne meje ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost, glede na ugotovitve o načinu njenega izvajanja, utemeljeno štelo v delovni čas tožnika ter posledično ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike do 100 % osnovne plače.
Pritožba zmotno očita, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene v zvezi z zaključkom, da varovanje državne meje ni vojaška operacija v pravem pomenu besede (1. alineja izreka sodbe C-742/19). Sodišče prve stopnje je (ne)obstoj te izjeme pravilno presojalo z vidika stališč citirane sodbe Sodišča EU. Izpodbijani zaključek je oprlo na izvedene dokaze (listine, izpovedi tožnika in prič), ki jih je ovrednotilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. S svojo presojo ni poseglo v pravico države, da določeno nalogo opredeli kot vojaško operacijo, temveč je le napolnilo pravni standard "vojaška operacija v pravem pomenu besede". Ugotovitve, da je bilo varovanje državne meje kontinuirana, že nekajletna naloga SV (od leta 2015 dalje), ki se je izvajala v mirnem času, in za popolnoma načrtovane, nadzorovane in z organi policije usklajene naloge, potrjujejo pravilnost izpodbijanega zaključka.
Pritožba zmotno navaja, da gre za sodbo presenečenja, ki jo povezuje z očitkom o kršitvi pravil o dokaznem bremenu ter pomanjkljivo trditveno podlago tožnika. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je (le) v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvena. Česa takega pritožba niti ne zatrjuje.
ZDR-1 člen 88, 88/6, 114, 114/1. ZPP člen 144, 144/1, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZPSto-2 člen 43. URS člen 23. ZPIZ-2 člen 27, 28.
vročanje odpovedi - detektiv - poštni predalčnik - delavec pred upokojitvijo - starostna pokojnina - varstvo pred odpovedjo
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena. Detektiv je pisanje z odpovedjo pustil v edinem hišnem nabiralniku. Iz predloženih posnetkov je jasno razviden hišni nabiralnik na levi strani dovoza na betonski ograji oz. škarpi hiše. Pri tem je sodišče prve stopnje sledilo izpovedi detektiva, da mu je tožnik izrecno rekel, naj pošto pusti v nabiralniku. Četudi je bil na hišnem nabiralniku zgolj naziv podjetja A. in ne priimek tožnika, to ne pomeni, da je ta poštni nabiralnik zgolj od podjetja A. in da vročevalec v njem ne bi smel pustiti pisanja po tožnikovi odklonitvi sprejema. Po 43. členu Zakona o poštnih storitvah ni nujno, da ima samostojna stanovanjska hiša predalčnik označen s priimkom, saj je uporaben tudi, če na njem ni priimka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku resda manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, vendar pa ob izpolnitvi pokojninske dobe 40 let, tudi ob upoštevanju pavšalnih navedb o osebnih okoliščinah iz 28. člena ZPIZ-2 (znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka in skrbi za otroke), še ne bo izpolnjeval predpisanega starostnega pogoja in s tem vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje predpisanega starostnega pogoja, pritožba ne nasprotuje, zato je neutemeljen očitek o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje ni štelo, da tožnik uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4. ZDR-1 člen 85, 85/2, 88, 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 223, 223/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pravočasnost dokaza - pravica delavca do zagovora - čas za pripravo na zagovor - vročitev odpovedi - odpotovanje iz kraja bivanja
Čeprav sta bila od vročitve vabila do zagovora tožnici na voljo le dva delovna dneva, zaradi tega izredna odpoved ni nezakonita. Čeprav delavec morebiti nima na voljo treh delovnih dni za pripravo na zagovor, kot je to predvideno v drugem odstavku 85. člena ZDR-1, to še ne pomeni, da je odpoved zaradi tega nezakonita, ampak je treba ugotoviti, ali je krajši rok dejansko vplival na pravico do zagovora.
Tožnica priznava, da je v času bolniškega staleža zapustila kraj svojega bivanja in odšla na Pohorje, za kar ni imela dovoljenja osebne zdravnice. Napačno pa je njeno stališče, da ker se je zdravila zaradi prilagoditvene motnje v posledici težav v službi in so ji bile svetovane tehnike sproščanja, ni potrebovala dovoljenja osebne zdravnice, da je zapustila kraj bivanja in odšla na Pohorje. Prav tako je nepomembno, da je od njenega kraja bivanja do Pohorja potrebna le krajša vožnja in ni odpotovala za daljše obdobje, npr. na dopust ali v drugo državo. Očitana kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je namreč podana, kadar delavec brez odobritve pristojnega zdravnika odpotuje iz kraja svojega bivanja, pri čemer ne gre za kršitev le, če delavec odpotuje za dlje časa v bolj oddaljen kraj ali na dopust. Zadostuje, da zapusti kraj bivanja in odide v bližnji kraj, brez dovoljenja pristojnega zdravnika.
ZPSPP člen 24, 24/2, 25, 25/1. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 257.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - status najemnika - privilegirani najemniki - soglasje občinske skupščine k odpovedi najemne pogodbe - društvo - vsebina obveznosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - manjkajoča trditvena podlaga - presoja dokazov
Sporni prostor je v izreku izpodbijanega sklepa opredeljen z naslovom [...] in površino 272,20 m2. Toženka v pritožbi ne zatrjuje, da ji ni znano, za kateri prostor gre. Ne navaja, da ima na podlagi najemnega razmerja s tožnico morebiti v najemu še kakšen drug prostor na tem naslovu, ki bi prav tako meril 272,20 m2. Vsebina njene obveznosti je v izreku sodbe dovolj jasno opredeljena.
Če bi šteli, da prvi odstavek 190. člena OZ uzakonja vrnitveno načelo, za kar si zavzema tožnica v pritožbi, bi to pomenilo, da so vse navedbe toženca glede porabe prejeta zneska nebistvene; zgolj na podlagi dejstva, da je za plačilo zneska 49.093,06 EUR naknadno (s spremembo pravnomočne sodbe) odpadla pravna podlaga, je tožničin zahtevek utemeljen. Če pa bi izhajali iz obogatitvenega načela, kot je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pa bi bilo bistveno, kakšna je bila obogatitev toženca, torej ali je toženec znesek, ki mu je bil plačan 11. 7. 2018, do 11. 12. 2018, ko je bil obveščen o vloženi reviziji, porabil (na način, da s koristjo več ne razpolaga), kot je (v določeni meri pavšalno) zatrjeval, in sicer za nakup motornega kolesa, potovanje na Filipine in plačilo odvetniških stroškov.
stiki otroka s starimi starši - mnenje otroka - načelo alternativnosti - stiki v korist otroka
Po naši zakonodaji je otrok osrednji subjekt v zadevah, ki se nanašajo nanj, kar pomeni, kot to pravilno izpostavi pritožba, da ima pravico biti slišan, a kot dodaja pritožbeno sodišče, v skladu s svojo zrelostjo, čemur sledi tudi določba prvega odstavka 96. člena ZNP-1. Citirani člen ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve v realizacijo ponuja tri alternativne možnosti podaje otrokovega mnenja, ki so enakovredne.