ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 10, 217, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dokazi - ocena dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da sta toženca, kot povprečno skrbna kupca, vedela ali morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja oziroma da ta služnost lahko obstoji. Res gre za sklepanje, povezano s tem, da tožnikova zemljišča potrebujejo dostop z osebnimi in drugimi vozili. Vendar pa ta miselna konstrukcija za povprečno skrbnega posameznika nikakor ni mogla biti neuresničljiva ali nepredstavljiva. Temelji na podlagi ogleda, ki sta ga toženca nesporno opravila, splošnih življenjskih izkušenj in s tem povezanih konkluzij.
Za hudo nehvaležnost po sodni praksi ne gre samo v primerih, ko prevzemnik izvrši kaznivo dejanje zoper izročitelja in njegove bližnje, kot bi bilo to mogoče sklepati iz dela presoje sodišče prave stopnje, ampak v vseh primerih ravnanja, ki pomenijo hudo in intenzivno kršitev moralnih načel in skupnih norm obnašanja zoper izročitelja in njegove bližnje.
V skupino izročitelju bližnjih oseb po določbi prvega odstavka 555. člena OZ ne spadajo le osebe, ki so z izročiteljem v krvnem sorodstvu, pač pa vse osebe, na katere je izročitelj čustveno navezan.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - etažna lastnina - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - poslovni prostor - pravni naslov za prenos pravice - pravno nasledstvo gospodarskih družb
Ker iz navedb iz obravnavanega predloga in listin ne neposredno ne implicitno ne izhaja, da bi bila prodajna pogodba z dne 30. 12. 2003 ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 8. 5. 2013 notarsko overjena in da bi bil torej sklenjeni pravni posel perfekten, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoj za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1 v zvezi z 22. členom ZVEtL-1 ni podan.
Ker je trditveno in dokazno breme o verjetnem izkazu, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, na predlagatelju, ki ga zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec, predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 38c, 38c/2, 52, 52/1, 52/2, 97,97/5. ZPP člen 365, 365/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - končni obračun izvršitelja - zavrnitev predloga za izvršbo - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
V smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi dokončni obračun izvršitelja (t.j. obračun, ki ni sporen in je potekel rok za upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče), kar je izrecno določeno v drugem odstavku 38.c člena ZIZ. Vendar v skladu citirano določbo dokončni obračun predstavlja izvršilni naslov le glede izterjave v dokončnem obračunu obračunane terjatve izvršitelja do upnika iz naslova plačila za delo in stroškov izvršitelja. Ne predstavlja pa izvršilnega naslova upnika zoper izvršitelja za izterjavo zneska kupnine, ki jo je izvršitelj pridobil s prodajo dolžnikovih premičnin, in do prejema katere je upnik upravičen na podlagi določb 97. člena ZIZ.
Izvršilnega naslova tudi ne predstavlja dokončni obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine, izdan na podlagi določb 97. člena ZIZ. Čeprav je v petem odstavku 97. člena ZIZ določeno, da je na podlagi takšnega dokončnega obračuna terjatve z obvestilom o delitvi kupnine izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna opraviti poplačilo upnika, v določbah ZIZ (prav tako pa tudi ne v določbah kakšnih drugih predpisov) ni podlage, da bi bilo takšno obvestilo mogoče šteti kot izvršilni naslov upnika zoper izvršitelja za plačilo terjatve v višini kupnine, do prejema katere je upravičen upnik. Tudi obvestilo o obračunu terjatve z dne 16. 10. 2023, ki ga je upnik skupaj s pisnim poročilom in obračunom plačila za delo in stroškov z dne 16. 10. 2023 predložil predlogu za izvršbo, tako nima lastnosti izvršilnega naslova in ne more biti podlaga za izvršbo za izterjavo upnikove terjatve iz naslova poplačila iz prejete kupnine.
Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stiku z organizatorji ilegalnih migracij, ter prevoz opravil na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., in pot spremljal s pomočjo navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe in z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev po ozemlju Republike Slovenije.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ravnanje varnostnika - zasebno varovanje - prilastitev denarja - poneverba - hramba denarja - izročitev denarja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi izpovedi tožnika (ki se ni spomnil, ali je oddal varovane pošiljke v dnevno-nočni trezor; da je očitno vrečki pozabil v vozilu, ki ga je zaklenil, se razorožil in odšel domov, ter gotovine tudi ni oddal v hranišče, ni pregledal vozila, ko je prenehal z delom in prav tako, ko je istega dne ob 17.00 uri prevzel isto vozilo, za katero je trdil, da je v njem pozabil vrečko z dnevnim izkupičkom) zaključilo, da je tožnik s takšnim ravnanjem kršil delovna navodila: Navodila za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, Navodila, ki določajo, da mora varnostnik prevzeto gotovino predati v dnevno-nočni trezor in Pravilnik o načinu prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, ki v 33. členu določa, da kadar varovane pošiljke ni mogoče oddati na primopredajnem mestu, se ta lahko začasno deponira v trezorju imetnika licence.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pomembno zaupanje delodajalca v zaposlene delavce, ki imajo opravka s tujim denarjem, ki ga varujejo in da vsaka neskrbnost pri varovanju premoženja predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Vsaka izguba premoženja nasprotuje sami dejavnosti tožene stranke, in vpliva na zaupanje naročnikov do toženke, zato toženka ni mogla nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom do izteka odpovednega roka.
Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.
ZODPol člen 71, 71/1. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17.
pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - nadurno delo - policist
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožnik ni opravljal pripravljenosti, kot jo določa ZODPol v 71. členu. Od tožnika se ni zahtevalo, da mora biti doma ali na drugem določenem kraju, prav tako mu ni bila (ustno) odrejena pripravljenost zaradi operativnih potreb posamezne enote oziroma drugih nujnih nalog. Tožnik priznava, da se od njega izven njegovega delovnega časa ni zahtevalo, da mora priti na delovno mesto oziroma drug kraj ter opraviti svoje delo. Od tožnika kot vodje oddelka se je sicer zahtevala dosegljivost na službeni telefon, ni pa šlo za neformalno odrejeno pripravljenost, za katero je ključno, da se pričakuje prihod delavca na delovno mesto zaradi oprave operativnih nalog.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - navedba neresničnih podatkov
Po oceni višjega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja na dokaz, predložen k ugovoru (p.d. 134): potrdilo o plačilu FURS-u, iz katerega izhaja, da je dolžnik na račun FURS-a dne 3. 10. 2019 nakazal 4.000,00 EUR in navedel, da s tem zneskom plačuje obveznost po Sklepu (pritožnica pa zatrjuje, da si je dolžnik zaradi plačila navedene obveznosti zato od nje tudi izposodil denar). Če bi sodišče prve stopnje sledilo upničinemu dokaznemu predlogu in pri FURS-u z vpogledom v v spornem obdobju izdane sklepe preverilo, na kaj se nanaša navedeni sklep, bi na tak način lahko z gotovostjo ugotovilo, ali je podana zatrjevana zloraba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo (in se je zanašalo le na splošno Potrdilo FURS-a in na izpoved stečajne upraviteljice), je ostalo dejansko stanje glede bistvenih dejstev za presojo tega ugovornega razloga nepopolno ugotovljeno, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tak ugovor ni utemeljen.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o motenju posesti - izrek sklepa o motenju posesti - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - potrdilo o izvršljivosti
Pri razlagi izvršilnega naslova pri sklepih, izdanih v postopkih motenja posesti, je potrebno upoštevati, da se prepovedni del odločitve razlaga v povezavi z ugotovitvenim delom. Zahtevek zaradi motenja posesti je res dajatveni, vendar sodna praksa dopušča tudi oblikovanje posebej ugotovitvenega zahtevka in posebej dajatvenega zahtevka, kot so ga oblikovale tožeče stranke v tožbi in je oblikovan posledično v izreku izvršilnega naslova. Torej sodna praksa dopušča, da se poleg prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. Tak tožbeni zahtevek in posledično tak izrek v sodni odločbi pa je šteti kot celoto in ga je treba tudi obravnavati kot celoto. S tem, ko se najprej v sklepu o motenju posesti ugotovi način motenja posesti, je določno opredeljen dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi, posledično pa zadostuje potrdilo o izvršljivosti dajatvenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00075727
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. ZDR-1 člen 17, 31. ZGD-1 člen 263.
spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zamudna sodba - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pasivnost tožene stranke - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - nasprotje med trditvami in dokazi - razpis naroka - kontradiktoren postopek - dokazi in dokazna ocena - pogodba o zaposlitvi poslovodje - elementi delovnega razmerja - trditvena in dokazna podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Razpis naroka in izvedba dokaznega postopka sicer tudi v primeru, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, nista vselej izključena. Do njiju lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi. Za tak primer gre v konkretni zadevi.
podjemna pogodba - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - enostranska izjava volje - dogovor - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev
Dodatni rok za izpolnitev mora biti enostransko določen. V konkretnem primeru sta stranki sporazumno določili dodatni rok, torej ni šlo za enostransko izjavo iz drugega odstavka 105. člena OZ.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076775
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 71, 71/2. ZD člen 142, 142/1.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - ugovor novega dolžnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - potrošniška kreditna pogodba - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodba Sodišča Evropske unije - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
O vprašanju višine podedovanega premoženja se ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zaradi česar tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Neutemeljeno se pritožnica zavzema, da bi se njena odgovornost omejila zgolj na vrednost ugotovljeno po GURS, ki je bila uporabljena v zapuščinskem postopku za potrebe odmere sodne takse. Glede ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno, da mora biti vrednost podedovanega premoženja v utemeljitev takega ugovora ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Če je na eni strani sodišče prve stopnje pojasnilo, da je namen ugotovitve vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku odmera sodne takse, na drugi strani pritožba ne navaja argumentov, ki bi potrjevali njeno stališče o ustreznosti ocenjene vrednosti 57.000 EUR. Trditve o obremenjenosti nepremičnine lahko dolžnik uveljavlja v postopku cenitve nepremičnin v izvršilnem postopku - če je bila ta že opravljena, pa dolžnik tega ni uveljavljal, novi dolžnik takih trditev ne more več podati, saj prevzema izvršbo v zatečenem stanju.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP. Pritožbene navedbe obsojenca, ki se nanašajo na njegove premoženjske razmere in zatrjevano trenutno nezmožnost plačila naloženih mu krivdnih stroškov kazenskega postopka, ker se nahaja na prestajanju zaporne kazni, torej v obravnavanem primeru sodišče ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075757
OZ člen 619. ZPP člen 8.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustaljena poslovna praksa - računi in dobavnice - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - celovita in prosta presoja dokazov - obrazloženost dokazne ocene
Pritožba nima prav, ko sodišču prve stopnje nekonkretizirano, povsem splošno s citiranjem teoretičnih izhodišč očita pomanjkljivo argumentacijo svoje odločitve in pomanjkljivost dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je po temeljito opravljenem dokaznem postopku opravilo podrobno dokazno oceno in iz nje izpeljalo pravno posledico.
Sodišče prve stopnje je posebno skrbnost namenilo presoji obtoženčevega goljufivega namena in je glede dokazanosti le tega navedlo jasne in prepričljive razloge. Ne le, da je obtoženi izkoristil dolgoletno poznanstvo oškodovanca z obtoženčevimi starši, da se mu je predstavljal kot uspešen poslovnež, kot lastnik številnih nepremičnin, ga osebno sprejel v razkošni stanovanjski hiši, temveč mu je tudi zamolčal, da je že od decembra 2014 v postopku osebnega stečaja, da je bilo v tem postopku priglašenih za več kot 2,2 mio EUR terjatev, da so bile del stečajne mase tudi njegove nepremičnine. Goljufivi namen obtoženca je nadalje potrjen, kot je pojasnilo prvostopno sodišče, z njegovimi nadaljnjimi ravnanji, ko se je oškodovancu izogibal na raznorazne načine, kot je prepričljivo opisal sam oškodovanec, zato je zatrjevanje pritožbe, da oškodovanec ni predložil dokazov o tem, da naj bi obtoženca sploh kdaj pozval k vračilu, golo sprenevedanje.
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 2, 154, 154/2, 161, 161/1, 286, 425, 426.
sklep o motenju posesti - prepoved bodočih motilnih ravnanj - posestno varstvo - samopomoč - dajatveni zahtevek - odločanje v okviru zahtevka - delni uspeh v postopku - sosporniki - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank - delitev stroškov po enakih delih - zmotna uporaba materialnega prava - procesna sposobnost stranke - pasivna legitimacija - prekluzija dejstev in dokazov - celovita dokazna ocena
ZPP ne določa posebnih pravil o povrnitvi stroškov sospornikom - stroškovnim upravičencem. Po stališčih sodne prakse se za primer delnega uspeha v pravdi, ko tožnik zoper enega od sospornikov v pravdi (delno) uspe, zoper drugega pa v celoti propade, načelo uspeha upošteva skupaj z načelom delitve stroškov sospornikov po enakih delih.
Prvi toženec za motilno dejanje ni vedel, ni ga naročil niti odobril. Ugotovitev, da je le še formalni lastnik kmetije, ki obsega tudi parcelno številko 211 (travnik in deloma pot, ki je bila razkopana), ne izkazuje njegove koristi oziroma dovolj tesne povezave z drugim tožencem kot neposrednim motilcem. Ker ni bil neposredni niti posredni storilec motilnega dejanja, je tožbeni zahtevek zoper njega pravilno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075794
ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 4/1-3. ZNB člen 1, 2, 3, 39, 39/1, 39/1-3. URS člen 17, 26, 35, 42, 51, 74. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 1, 15, 15/3, 16, 16/1.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - kvalificirana protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - normativna protipravnost - kršitev ustavnih določb - kršitev temeljnih civilizacijskih standardov - dolžnost oškodovanca - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - subsidiarnost odškodninskega varstva
Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS.
Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
OZ člen 538, 538/2. ZIZ člen 11, 11/1, 58, 58/2, 272.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dvojno razpolaganje z nepremičnino - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ustna darilna pogodba - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija ustne pogodbe - nedobrovernost - pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje strank - neizvedba naroka - opustitev zaslišanja strank - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke - odločitev na podlagi listinskih dokazov - hitrost postopka zavarovanja
Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076289
OZ člen 131, 131/2. ZVZD-1 člen 12, 12/1, 12/2. ZPP člen 286a, 286a/5.
škodni dogodek - poškodba pri delu - delovna nesreča - varnost pri delu - nevarna dejavnost - nevarna stvar - skrbnost dobrega strokovnjaka - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev ukrepov za varno delo - spolzka podlaga - mokra in spolzka tla - pohodna površina - trditveno breme - sodba presenečenja - zavlačevanje postopka - izvedba dokaza - prekluzija
Delo monterja vodovodnih naprav ni nevarno delo, vodohram ni nevaren objekt, tudi plinski gorilnik ni nevarna naprava. Na podlagi pojasnil izvedenca o lastnostih navedene naprave ni dvoma, da rokovanje s plinskim gorilnikom ne predstavlja nadobičajnega tveganja, nesreče z njim niso ne hude ne pogoste. Tudi delno zdrsljiva pohodna površina, torej prag, vstop v delovišče, ni sam po sebi nevaren. Nevarnost za zdrs, torej povečana zdrsljivost je bila posledica vlage, ki pa je na krajih, ki so izpostavljeni zunanjim vplivom, pričakovan pojav, ki ga mora vsak vzeti v ozir in predstavlja običajno, vsakodnevno tveganje. Odškodninske odgovornosti zavarovanca prve toženke, torej delodajalca, niti druge toženke, torej občine kot lastnice vodohrama, torej ni.
Tožnik konkretnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca prve tožene stranke, ki bo moglo odvrniti škodo, niti ni izpostavil, pač pa izhaja iz nesrečne posledice, za katero pravi, da bi jo delodajalec moral preprečiti. Teoretično in gledano za nazaj bi seveda vsak dodatni varnostni ukrep izboljšal varnostno situacijo, kar se tiče zdrsa, npr. premaz pločevine s protizdrsnim premazom (to pove tudi izvedenec). Vendar je ključno, da delodajalec tega ni bil dolžan storiti. Ni zatrjevano, da bi se inoxa sploh ne smelo uporabljati na pohodnih površinah, čeprav je splošno znano, da drsi. Da bi bili vsi inox delčki površin (javnih in delovnih) premazani, je nerazumna, neživljenjska zahteva, in je taka tudi nasproti delodajalcu.