ZDR člen 2.ZJU člen 26.ZObr člen 100a.ZDSS-1 člen 42.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - predhodni postopek
Na podlagi posebnih določb ZJU in ZObr je predhodno varstvo pravic pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo tudi v primeru spora o prenehanju delovnega razmerja, zato je sklicevanje na določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR neutemeljeno.
Zoper sklep o nedopustitvi revizije se stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
redna odpoved iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev - seznanitve delavcev - potek odpovednega roka
Delodajalca pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne zavezuje določba 3. odstavka 88. člena ZDR o preveritvi možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji, itd., temveč določba 99. člena ZDR o ukrepih za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja ter ukrepih in kriterijih za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Iz ZDR ne izhaja dolžnost delodajalca, da bi v primeru odpovedi večjemu številu iz poslovnih razlogov posamezne delavce še posebej seznanjal in obveščal o ugotovitvah v zvezi z ukrepi za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oziroma za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Bolezen ali poškodba ob poteku odpovednega roka je v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi negotov bodoč dogodek in ga v odpovedi ni mogoče predvideti, ne glede na to, če je delavec odsoten z dela že v času vročitve odpovedi. Zato pri presoji veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče upoštevati morebitne zadržanosti zaradi nastopa bolezni ali poškodbe delavca ob poteku odpovednega roka (v konkretnem primeru v trajanju šest mesecev).
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dejstva - obseg revizijskega preizkusa - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist
Okoliščina zunanjega sveta je dejstvo. Uporaba poslovnega prostora je torej dejstvo.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - varstvo pravic
Ni sprejemljivo stališče, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri delodajalcu in sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas, če takega varstva ni uveljavljal ob sklenitvi delovnega razmerja.
Po določbi 5. točke 70. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom. Stečajni postopek ni "ista zadeva" kot gospodarski spor, ki ga nekdo sproži zoper stečajnega dolžnika.
Delavcu je v postopku pri delodajalcu in v sodnem postopku zagotovljeno varstvo pravic iz delovnega razmerja (79., 80. in 83. člen ZTPDR). To pa ne zajema varstva zoper "odločitve" delodajalca, ki predstavljajo le ugotovitev o določenih dejstvih, ki sama po sebi nimajo pravnih posledic.
V postopku za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predvideno dvostopno odločanje organov tožene stranke in sodno varstvo le zoper dokončno odločbo oziroma če drugostopni organ tudi na ponovno zahtevo ne odloči o pritožbi.
OZ člen 5, 270, 270/1. ZGD člen 364, 364/2, 446, 446/1, 451, 456.
načelo vestnosti in poštenja - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - prednostna pravica - izpodbijanje sklepov skupščine - pravica družbenika do informacij
Ko družbenik dobi zahtevano informacijo, je ne more zahtevati še enkrat.
V nasprotju z načelom dobre vere in poštenja je zahtevati informacijo, če se je družbenik vnaprej odločil, kako bo ravnal ne glede na pridobljeno informacijo.
V d. o. o. družbeniki nimajo zakonske prednostne pravice do pridobitve novih družbenih deležev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neopravičen izostanek z dela – sindikalni zaupnik – neutemeljen odpovedni razlog
V skladu s 5. alineo 89. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljen, če gre za „udeležbo v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem“. Ta določba pomeni, da ni podana kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če je sindikalni zaupnik predhodno in pravočasno obvestil pristojnega delavca delodajalca o odsotnosti z dela. Način obveščanja je lahko določen v dogovoru med sindikatom in delodajalcem ali/in delodajalcem in delavcem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagotovitev zaposlitve pri drugem delodajalcu - plačilo odpravnine - delovna doba pri delodajalcu
Če je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, zagotovil delavcu možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi na ustreznih delih pri drugem delodajalcu s tem, da se pravice delavca, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, priznavajo, kot da delovna doba ne bi bila prekinjena, pa delavec z drugim delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi pod temi pogoji, mu prvi delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan izplačati odpravnine.
prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov - ponudba nove PZ pod spremenjenimi pogoji
Dejstvo, da delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delu za določen čas, ne pomeni kršitve določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ne presega v zakonu določenega zneska, ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je sodišče zato revizijo moralo zavreči.
davki - davčno priznani odhodki - znižanje finančnih naložb v povezana podjetja zaradi izkazanih izgub - učinki razveljavitve zakona
Utemeljenost odpisov vrednosti oziroma popravkov vrednosti dolgoročnih finančnih naložb kot davčno priznanih odhodkov se presoja v smislu 1. odstavka 12. člena ZDDPO.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni kršila določb ZUP oziroma ni odločila preuranjeno in ni izdala odločbe, ki ni v skladu z 8. členom ZUP, po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, potrebna za zakonito in pravilno odločbo. Prav tako je v izpodbijani odločbi navedla razloge, odločilne za presojo dokazov oziroma izjav prosilcev za azil (tožečih strank) v njihovih prošnjah.
davek od dohodka pravnih oseb - transferne cene - povezane osebe
Transferne cene s povezanimi osebami se upoštevajo največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga in storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.