PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17872
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 60, 72, 72/3, 74. ZPPčlen 339, 339/2-14.
azil - očitno neutemeljena prošnja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je tožena stranka svojo odločbo, izdano v ponovnem postopku v zvezi s sodbo prvostopnega sodišča, oprla na drugo dejansko podlago, prvostopno sodišče ni imelo pravne podlage za to, da je novo odločbo tožene stranke odpravilo zaradi neupoštevanja njegove prve sodbe, temveč bi moralo novo odločbo tožene stranke presojati po vsebini.
varstvo ustavnih pravic – rok za vložitev tožbe – zagotovljeno drugo sodno varstvo
Ne glede na to, po kateri določbi ZUS uveljavlja stranka sodno varstvo, je treba najprej preizkusiti pravočasnost tožbe, in jo, če je prepozna, zavreči zaradi tega, ne da bi se sodišče spuščalo v vsebinsko presojo. Zoper upravni akt je dovoljen „redni upravni spor“, zato je zagotovljeno drugo sodno varstvo in ni mogoč upravni spor zaradi varstva ustavne pravice.
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organ tržne inšpekcije začasno prepove ravnanje, za katerega je ocenjeno oziroma je podan sum, da pomeni dejanje nelojalne konkurence po določbah 13. člena ZVK, določa 28. člen ZVK v 2. alinei 2. odstavka. Po tej določbi je materialnopravna podlaga za ukrepanje organa tržne inšpekcije obstoj vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence ali ovadbe zaradi tega dejanja. Ker se prepoved iz 2. alinee 28. člena ZVK lahko naloži samo za določen čas, ima odločitev časovno omejeno veljavnost in mora biti zato čas, za katerega prepoved velja, izrecno določen. V ZVK pa ni določbe, ki bi zapovedovala dolžnost ukrepanja tržne inšpekcije po 2. alinei 2. odstavka 28. člena ZVK ob vsaki podani tožbi oziroma ovadbi. Zato velja tudi za ta izrekanje tega ukrepa splošno načelo, ki sicer velja za inšpekcijski nadzor, in sicer, da se ta opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb in v obsegu, ki je nujen.
Dejstvo, da je davčni organ po izdaji odmerne odločbe izvedel, da so bili na zavezančev račun nakazani denarni zneski (prejemki za priložnostno opravljene storitve) predstavlja obnovitveni razlog.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17902
ZUS člen 60, 60/3. ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36-5.
azil - namerno zavajanje ali zloraba postopka - ponovljeni postopek - spremenjena dejanska in pravna podlaga - vezanost na pravno mnenje sodišča
Prvostopno sodišče je (prvo) odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek z napotki, ki pa bi bili za toženo stranko obvezni le v primeru, če bi tudi pri novem odločanju svojo odločitev oprla na isto dejansko in pravno podlago.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17882
ZAzil člen 27, 27/3.ZPP člen 343, 343/3. ZUS člen 16, 16/1.
azil - omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - pravnomočna odločitev o azilu - prenehanje učinkovanja odločbe o omejitvi gibanja - pritožba - pravni interes - zavrženje pritožbe
Že s tem, ko je postala odločitev o tožnikovem azilu pravnomočna, pa je tudi omejitev tožnikovega gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.
davek od dobička pravnih oseb - priznani odhodki - izplačilo nagrade iz naslova uspešnosti - plačilo prispevkov in davkov od plač
Izplačana nagrada se šteje kot del plače in s tem davčno priznani odhodek, če so za njeno izplačilo izpolnjeni pogoji po splošni kolektivni pogodbi. V kolikor pa so izplačane nagrade izplačane brez obračunanih in plačanih prispevkov za socialno varnost ter davka na izplačane plače, se ne priznajo kot davčno priznani odhodki.
Tožnica pri menjavi deviz ni bila oškodovana. Ker je menjalnici prodala devize, je zanjo veljala menjalniška nabavna vrednost in ne menjalniška prodajna vrednost kot zmotno meni tožnica, ki velja za primer, ko menjalnica prodaja devize.
ZPP člen 13, 184, 184/3, 244.ZOR člen 189, 394. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 20.
identiteta tožbenih zahtevkov - denarni nominalizem - dokazovanje - uporabnost privatnega izvedenskega mnenja v dokaznem postopku - predhodno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo - povrnitev gmotne škode - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - obvezno avtomobilsko zavarovanje - nemško pravo - sprememba tožbe
To, da je tožnik zahtevek za odškodnino zaradi izgube zaslužka najprej utemeljeval s trditvami, da bi po normalnem teku stvari honorarno delal pri O. K., nato pa s trditvami, da bi delal pri avtoprevoznikih D. B. in E. D., ne predstavlja spremembe tožbe. Tožnik je namreč zahteval odškodnino zaradi izgube zaslužka s popoldanskim delom avtomehanika. Ali bi (po normalnem teku stvari) to delo opravljal pri O. K. ali pri avtoprevoznikih D. B. in E. D. z vidika identitete zahtevka (in terjatve) ni pomembno. Pomembno je le s stališča načina ugotavljanja višine, njena podlaga - tožbeni temelj (dejansko stanje oziroma historični dogodek) pa je isti: zaradi poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči dne 14.7.1975, je bil prikrajšan tudi za zaslužek, ki bi ga po normalnem teku stvari pridobil s popoldanskim delom avtomehanika.
Od denarnega nominalizma je sicer mogoče odstopiti. Vendar le v izjemnih primerih, ko bi bila uporaba tega načela v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, zlasti načelom vestnosti in poštenja.
V primerih dokazne stiske, ko je npr. predmet, ki bi si ga moral izvedenec ogledati in o njem podati mnenje, propadel, sodišče lahko uporabi privatno mnenje kot dokazno listino o dejstvih, ki jih je (pri strokovnem pregledu predmeta) odkril privatni izvedenec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23213
ZKP člen 39, 39/1-4a, 150, 371/1-8.KZ člen 196.ZPol člen 49.
prikriti policijski ukrepi - navidezni odkup - utemeljeni razlogi za sum - načelo sorazmernosti in subsidiarnosti - odločbe Ustavnega sodišča - nedovoljeni dokazi - razlog za izločitev - zavrnitev dokaznega predloga - strokovno mnenje CFP - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - oblike storitve
Ne gre za navidezni odkup, če je obsojeni tajnemu policistu izročil vzorec mamila, za katerega ta ni plačal ničesar.
Strokovno mnenje CFP ni izvedensko mnenje in je dovoljen dokaz, ki ga sodišče ocenjuje na podlagi 1. odstavka 18. člena ZKP.
V opisu dejanja (točka 1) kupnina ni omenjena, ker ni bila dogovorjena; v tem primeru je obsojeni predal dva vzorca mamila zaradi prihodnje sklenitve dogovora o prodaji, torej ga je ponujal naprodaj, to pa je oblika storitve kaznivega dejanja po 196. členu KZ, ki je v abstraktnem delu izreka tudi posebej navedena (poleg prodaje).
dovoljenost revizije - odškodninski spor - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornih predmetov - zavrženje revizije
Zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo imata različno podlago in je zato treba pri odločanju o dovoljenosti revizije upoštevati vrednost vsakega posameznega zahtevka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pravnomočnostjo sodbe nastopi domneva, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno oziroma je takšno, kot ga je ugotovilo sodišče prve oziroma druge stopnje, mogoče oziroma dopustno pa ga je izpodbijati le v zakonu posebej določenih primerih (z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka), ne pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Z odločbo o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence prenehajo tudi vse njene pravne posledice, vendar pa to niso stroški kazenskega postopka. Pravne posledice obsodbe so posebni institut kazenskega prava in se nanašajo na prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali na prepoved pridobitve določenih pravic ter nastanejo za storilca na podlagi zakona. Odločitev sodišča v obsodilni sodbi, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, je torej sestavina sodbe in ne njena pravna posledica. Z izbrisom obsodilne sodbe iz kazenske evidence torej ne prenehajo tudi obsojenčeve obveznosti iz pravnomočne obsodilne sodbe glede plačila nagrade in potrebnih izdatkov njegovega zagovornika po uradni dolžnosti.
ZKP člen 372, 372-5, 372-6, 420, 420/1-1.KZ člen 48.
kršitev kazenskega zakona - izrek enotne kazni
Če obsojenec kazni, izrečene s prejšnjo sodbo, še ni prestal, je sodišče dolžno izreči enotno kazen v skladu z določbo 1. odstavka 48. člena KZ, če ne gre za izjemi od tega pravila, določeni v 2. in 3. odstavku 48. člena KZ.