ZKP člen 177, 178, 178/5, 178/7.URS člen 22, 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
zaslišanje priče v preiskavi - obvestitev zagovornika - pravice obrambe - enako varstvo pravic
Procesna kršitev iz preiskave, ko obsojenec ni bil obveščen o zaslišanju obremenilne priče, je bila kasneje odpravljena, ko je bila priča zaslišana še dvakrat na glavni obravnavi, obakrat v navzočnosti obsojenca in njegovega zagovornika, ki sta imela možnost priči postavljati vprašanja in dajati pripombe na njeno izpovedbo, zato obsojencu niso bile kršene pravice do obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23213
ZKP člen 39, 39/1-4a, 150, 371/1-8.KZ člen 196.ZPol člen 49.
prikriti policijski ukrepi - navidezni odkup - utemeljeni razlogi za sum - načelo sorazmernosti in subsidiarnosti - odločbe Ustavnega sodišča - nedovoljeni dokazi - razlog za izločitev - zavrnitev dokaznega predloga - strokovno mnenje CFP - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - oblike storitve
Ne gre za navidezni odkup, če je obsojeni tajnemu policistu izročil vzorec mamila, za katerega ta ni plačal ničesar.
Strokovno mnenje CFP ni izvedensko mnenje in je dovoljen dokaz, ki ga sodišče ocenjuje na podlagi 1. odstavka 18. člena ZKP.
V opisu dejanja (točka 1) kupnina ni omenjena, ker ni bila dogovorjena; v tem primeru je obsojeni predal dva vzorca mamila zaradi prihodnje sklenitve dogovora o prodaji, torej ga je ponujal naprodaj, to pa je oblika storitve kaznivega dejanja po 196. členu KZ, ki je v abstraktnem delu izreka tudi posebej navedena (poleg prodaje).
Tožnica pri menjavi deviz ni bila oškodovana. Ker je menjalnici prodala devize, je zanjo veljala menjalniška nabavna vrednost in ne menjalniška prodajna vrednost kot zmotno meni tožnica, ki velja za primer, ko menjalnica prodaja devize.
ZPP člen 13, 184, 184/3, 244.ZOR člen 189, 394. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 20.
identiteta tožbenih zahtevkov - denarni nominalizem - dokazovanje - uporabnost privatnega izvedenskega mnenja v dokaznem postopku - predhodno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo - povrnitev gmotne škode - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - obvezno avtomobilsko zavarovanje - nemško pravo - sprememba tožbe
To, da je tožnik zahtevek za odškodnino zaradi izgube zaslužka najprej utemeljeval s trditvami, da bi po normalnem teku stvari honorarno delal pri O. K., nato pa s trditvami, da bi delal pri avtoprevoznikih D. B. in E. D., ne predstavlja spremembe tožbe. Tožnik je namreč zahteval odškodnino zaradi izgube zaslužka s popoldanskim delom avtomehanika. Ali bi (po normalnem teku stvari) to delo opravljal pri O. K. ali pri avtoprevoznikih D. B. in E. D. z vidika identitete zahtevka (in terjatve) ni pomembno. Pomembno je le s stališča načina ugotavljanja višine, njena podlaga - tožbeni temelj (dejansko stanje oziroma historični dogodek) pa je isti: zaradi poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči dne 14.7.1975, je bil prikrajšan tudi za zaslužek, ki bi ga po normalnem teku stvari pridobil s popoldanskim delom avtomehanika.
Od denarnega nominalizma je sicer mogoče odstopiti. Vendar le v izjemnih primerih, ko bi bila uporaba tega načela v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, zlasti načelom vestnosti in poštenja.
V primerih dokazne stiske, ko je npr. predmet, ki bi si ga moral izvedenec ogledati in o njem podati mnenje, propadel, sodišče lahko uporabi privatno mnenje kot dokazno listino o dejstvih, ki jih je (pri strokovnem pregledu predmeta) odkril privatni izvedenec.
Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je šteti kot zaščitno blagovno znamko po določbi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI blagovno znamko, ki je že registrirana in ne le prijavljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pravnomočnostjo sodbe nastopi domneva, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno oziroma je takšno, kot ga je ugotovilo sodišče prve oziroma druge stopnje, mogoče oziroma dopustno pa ga je izpodbijati le v zakonu posebej določenih primerih (z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka), ne pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 15.
vrednotenje podržavljenih zemljišč
Tudi nezazidana stavbna zemljišča se vrednotijo kot kmetijska zemljišča, če ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena ali jih ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov.
zahteva za varstvo zakonitosti -relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - prisotnost pri sprejemanju dokazov - načelo proste presoje dokazov
Pri očitku relativno bistvene kršitve postopka je treba navesti s katerim konkretnim ravnanjem je sodišče kršilo postopkovna določila, možnost vpliva (pritožba) oziroma vpliv (zahteva za varstvo zakonitosti) na zakonitost izpodbijane sodbe ter manifestacijo tega vpliva (dejstvo, ki naj bi ga sodišče zaradi kršitve napačno ugotovilo in vzrok zmotne ugotovitve).
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza oziroma bo dokazni predlog zavrnilo, če dokaz ni relevanten (dokaz za ugotovitev dejstev, ki tudi, če bi se izkazala za resnična, ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča),ni bistven za odločitev v zadevi ali ker ne gre za dejstvo, ki bi ga bilo možno ugotoviti le na ta način, pa tudi, če stranka ni dokazala ustrezne stopnje verjetnosti, da bo dokaz uspešen glede na dokazno moč ostalih že izvedenih dokazov.
Z odločbo o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence prenehajo tudi vse njene pravne posledice, vendar pa to niso stroški kazenskega postopka. Pravne posledice obsodbe so posebni institut kazenskega prava in se nanašajo na prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali na prepoved pridobitve določenih pravic ter nastanejo za storilca na podlagi zakona. Odločitev sodišča v obsodilni sodbi, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, je torej sestavina sodbe in ne njena pravna posledica. Z izbrisom obsodilne sodbe iz kazenske evidence torej ne prenehajo tudi obsojenčeve obveznosti iz pravnomočne obsodilne sodbe glede plačila nagrade in potrebnih izdatkov njegovega zagovornika po uradni dolžnosti.
ZKP člen 372, 372-5, 372-6, 420, 420/1-1.KZ člen 48.
kršitev kazenskega zakona - izrek enotne kazni
Če obsojenec kazni, izrečene s prejšnjo sodbo, še ni prestal, je sodišče dolžno izreči enotno kazen v skladu z določbo 1. odstavka 48. člena KZ, če ne gre za izjemi od tega pravila, določeni v 2. in 3. odstavku 48. člena KZ.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornih predmetov - zavrženje revizije
Zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo imata različno podlago in je zato treba pri odločanju o dovoljenosti revizije upoštevati vrednost vsakega posameznega zahtevka.
nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - istovrstnost kaznivih dejanj - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Institut nadaljevanega kaznivega dejanja se uporabi ob danosti vsaj enega spremenljivega elementa in stalnih elementov: istost oziroma istovrstnost kaznivega dejanja, časovna povezanost dejanj in (subjektivni) enoten psihični odnos storilca. Problematizirana istovrstnost obsega ne samo isto kaznivo dejanje, pač pa tudi različne oblike kaznivih dejanj, ki so lahko zajete v različnih kazensko-pravnih določbah (členih). Tako je istovrstnost kaznivega dejanja podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki, pri naklepnih kaznivih dejanjih tudi pri poskušenih ali dokončanih kaznivih dejanjih in tudi pri vseh oblikah udeležbe. V takšnem primeru je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po najhujšem kaznivem dejanju.
Vloge z žaljivo vsebino ni mogoče razumeti tako, da je vložena pri obrambi pravic, če je vložena v fazi postopka, ko ni na razpolago pravnih sredstev (je odločitev že pravnomočna).