Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je šteti kot zaščitno blagovno znamko po določbi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI blagovno znamko, ki je že registrirana in ne le prijavljena.
Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 15.
vrednotenje podržavljenih zemljišč
Tudi nezazidana stavbna zemljišča se vrednotijo kot kmetijska zemljišča, če ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena ali jih ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov.
zahteva za varstvo zakonitosti -relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - prisotnost pri sprejemanju dokazov - načelo proste presoje dokazov
Pri očitku relativno bistvene kršitve postopka je treba navesti s katerim konkretnim ravnanjem je sodišče kršilo postopkovna določila, možnost vpliva (pritožba) oziroma vpliv (zahteva za varstvo zakonitosti) na zakonitost izpodbijane sodbe ter manifestacijo tega vpliva (dejstvo, ki naj bi ga sodišče zaradi kršitve napačno ugotovilo in vzrok zmotne ugotovitve).
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza oziroma bo dokazni predlog zavrnilo, če dokaz ni relevanten (dokaz za ugotovitev dejstev, ki tudi, če bi se izkazala za resnična, ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča),ni bistven za odločitev v zadevi ali ker ne gre za dejstvo, ki bi ga bilo možno ugotoviti le na ta način, pa tudi, če stranka ni dokazala ustrezne stopnje verjetnosti, da bo dokaz uspešen glede na dokazno moč ostalih že izvedenih dokazov.
nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - istovrstnost kaznivih dejanj - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Institut nadaljevanega kaznivega dejanja se uporabi ob danosti vsaj enega spremenljivega elementa in stalnih elementov: istost oziroma istovrstnost kaznivega dejanja, časovna povezanost dejanj in (subjektivni) enoten psihični odnos storilca. Problematizirana istovrstnost obsega ne samo isto kaznivo dejanje, pač pa tudi različne oblike kaznivih dejanj, ki so lahko zajete v različnih kazensko-pravnih določbah (členih). Tako je istovrstnost kaznivega dejanja podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni, kvalificirani ali privilegirani obliki, pri naklepnih kaznivih dejanjih tudi pri poskušenih ali dokončanih kaznivih dejanjih in tudi pri vseh oblikah udeležbe. V takšnem primeru je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po najhujšem kaznivem dejanju.
Vloge z žaljivo vsebino ni mogoče razumeti tako, da je vložena pri obrambi pravic, če je vložena v fazi postopka, ko ni na razpolago pravnih sredstev (je odločitev že pravnomočna).
Odškodnina za odvzeto nepremičnino se ugotovi na podlagi vrednosti nepremičnine, določene po namembnosti zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.
V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo odloka, s katerim se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 340, 340/1-1, 420, 420/2.KZ člen 25.
sostorilstvo - dokazni sklep - dejansko stanje - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - pravna presoja dejanja - branje zapisnika o zaslišanju priče
Izvedeni dokazi tudi brez izpovedbe oškodovanca sami zase dokazujejo obstoj odločilnih dejstev in zadoščajo za izrek obsodilne sodbe, zato ne gre za kršitev pravic obrambe, čeprav obdolženi ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilne priče (oškodovanca).
Pri dejanju, ki je rezultat skupne izvršitve in kjer se tudi zavest in volja sostorilcev (naklep) nanaša na celotno skupno delovanje, je konkretizacija posameznih prispevkov sostorilcev nepotrebna.
neskladna gradnja - odločba o priglasitvi del - sprememba zakona gradbeno dovoljenje
Če gre za gradnjo, ki ni skladna z odločbo o priglasitvi del, in je v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da ne gre za enostavni objekt, mora investitor pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje, saj priglasitve del po ZGO-1 ni več.
ZUS člen 59, 73.ZUP člen 80. ZUN člen 73, 76. ZGO člen 3, 3/3, 200, 200/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja - opredelitev investitorja - zapisnik o inšpekcijskem pregledu in zaslišanju - javna listina
Ker gre pri zapisniku za javno listino v smislu določbe 1. odstavka 80. člena ZUP, velja pravna domneva resničnosti. Za dokazano se šteje, kar se v njem potrjuje ali določa. Samo tisti deli zapisnika, h katerim da zaslišanec pripombe, da niso pravilno sestavljeni, ne pridobijo značaja javne listine.
zaslišanje priče - načelo neposrednosti - branje zapisnika - ni nedovoljen dokaz
Izpovedba priče ni bila pridobljena ne s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne s kršitvijo določb ZKP, zaradi katerih bi zakon določal, da se sodba na izpovedbo ne sme opirati, zato ni nedovoljen dokaz, zapisnik o tej izpovedbi pa je sodišče prebralo v skladu z zakonom, ker priče ni bilo mogoče najti.
ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopkih denacionalizacije. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetijoziroma premoženja.
denacionalizacija - status zemljišč - kmetijska ali stavbna zemljišča
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, je šteti kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča.
odstranitev zapuščenega vozila - ukrep komunalnega inšpektorja - obnova postopka - stranka v postopku
Obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru ni mogoče predloga za obnovo na podlagi 3. odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku.
Pri presoji pravilnosti uporabe določbe 3. točke 1. odstavka 150. člena ZGO-1, na kateri temelji odločba organa prve stopnje, je treba upoštevati tudi prehodne določbe ZGO-1 (1. odstavek 202. člena).
povrnitev škode - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - vzročna zveza - solidarna odgovornost - izpolnitev obveznosti
Solidarno odgovornost povzročiteljev škode je v skladu z določbama 206. člena in prvega odstavka 414. člena ZOR. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Porazdelitev notranjega razmerja odgovornosti je stvar solidarnih dolžnikov samih.
ZKP člen 177, 178, 178/5, 178/7.URS člen 22, 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
zaslišanje priče v preiskavi - obvestitev zagovornika - pravice obrambe - enako varstvo pravic
Procesna kršitev iz preiskave, ko obsojenec ni bil obveščen o zaslišanju obremenilne priče, je bila kasneje odpravljena, ko je bila priča zaslišana še dvakrat na glavni obravnavi, obakrat v navzočnosti obsojenca in njegovega zagovornika, ki sta imela možnost priči postavljati vprašanja in dajati pripombe na njeno izpovedbo, zato obsojencu niso bile kršene pravice do obrambe.