ZUP člen 66, 67, 67/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-3, 60/2, 60/3, 77, 77/2-1.
kmetijstvo - subvencije - zahtevek za neposredna izplačila - zavrženje zahteve - sporna presoja, ali je bila zahteva sploh vložena ali gre za nepopolno vlogo
Če stranka delno izpolni obrazec za uveljavljanje neposrednega plačila v kmetijstvu, je treba šteti, da je vloga podana in jo obravnavati kot nepopolno v skladu s 67. členom ZUP.
Tožnik je vložil predlog za oprostitev sodnih taks šele po prejemu opomina za plačilo sodne takse za tožbo in opomin, to je po tem, ko je obveznost plačila sodne takse že nastala, zato s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ne more uspeti.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - ekonomski razlogi - preganjanje
Postopek, v katerem pristojni organ o stvari odloči takoj in prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, je uveden z namenom pospešitve azilnih postopkov. V teh tako imenovanih pospešenih postopkih ne gre za neposredno ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ker so za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljena pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na kakšnega izmed razlogov, ki so navedeni v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17871
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/2, 36/5, 60, 60/1-2. ZUS člen 73.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka mora pred izdajo odločbe razčistiti, ali je posamezna izjava prosilca, zapisana v prošnji, ki jo prosilec poda na obrazcu pred pristojnim organom, zgolj napaka v prevodu ali zapisu, ali pa gre za zavestno zavajanje oziroma zlorabo postopka s strani prosilca. Tožena stranka mora tudi navedbe prosilca pred vložitvijo prošnje za azil presoditi tudi z vidika, ali taka izjava pomeni namero za vložitev prošnje za azil. Ker tega v tem primeru tožena stranka ni storila in tudi ne ustrezno obrazložila, je prvostopno sodišče njeno odločbo utemeljeno odpravilo in ji zadevo vrnilo v nov postopek.
ZAzil člen 27, 36. ZUS člen 16.ZPP člen 343, 343/3.
azil - omejitev gibanja - pravni interes za pritožbo
Odločbe oziroma sklepa, ki nima več pravnih učinkov, ni mogoče odpraviti, morebitna ugotovitev, da je bila odločitev nezakonita, pa tožnikovega pravnega položaja ne bi izboljšala. S tem, ko je postala odločitev o tožnikovem azilu pravnomočna, je tudi omejitev gibanja, določena s sklepom, izpodbijanim v tem upravnem sporu, prenehala učinkovati.
ZZVN člen 2, 2/8. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 1.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa otroku umrlega, ki bi izpolnjeval pogoje za ŽVN
Status žrtve vojnega nasilja - otroka umrlega ali pogrešanega v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, lahko dobi le oseba, ki je bila ob smrti takega starša otrok, to pa je do starosti 18 let.
azil - omejitev gibanja - suma zavajanja ali zlorabe postopka
Tožena stranka je ustavila azilni postopek, ker je tožnik azilni dom samovoljno zapustil. Za tem je ilegalno prestopil državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo ter odšel v Francijo. Zato je utemeljeno sklepanje tožene stranke, da je tožnik ponovno prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, za kar po ZAzil zadostuje za sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka.
ZVV člen 1, 2. ZO člen 121.ZOZ člen 5, 5/1-4. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-1.
status vojnega veterana - opravljanje nalog v službi za opazovanje in obveščanje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne napačne uporabe materialnega prava
Če se dela, ki jih je stranka v času vojne agresije na Slovenijo opravljala, ne štejejo za dela iz 1. in 2. člena ZVV, se odločba, s katero je taki osebi status vojnega veterana priznan, lahko razveljavi po nadzorstveni pravici zaradi očitne zmotne uporabe materialnega predpisa, seveda le v predpisanem roku.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3.ZN člen 3, 68.
zapadlost terjatve - izvršilni naslov - notarski zapis - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - soglasje dolžnika
Po določbi 68. člena ZN notar na zahtevo upravičene osebe (upnika) potrdi (z notarskim zapisnikom) tudi druga dejstva, ki so v določbi prvega odstavka navedene zakonske določbe primeroma našteta, med drugim tudi izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek. Za potrditev (zapis) takšne upnikove izjave pa dolžnikovo sodelovanje ni potrebno.
Zakonski in dejanski opis kaznivega dejanja je treba presojati celovito. Iz zakonskega opisa izhaja, da je obsojenec uporabil silo zoper oškodovanko, z namenom, da bi jo prisilil k spolnemu občevanju. Iz dejanskega opisa obsojenčevega ravnanja nedvoumno izhaja tudi zakonski znak, za katerega zahteva trdi, da ga v opisu ni, saj je razvidno, da je bil njegov namen doseči spolni odnos.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vmesna sodba - odškodninski spor - zavrženje revizije
Vrednostni kriterij dovoljenosti revizije je treba upoštevati tudi takrat, kadar je revizija vložena proti odločbi pritožbenega sodišča v zvezi s prvostopenjsko vmesno sodbo. Za odločanje je v takšnem primeru relevantna vrednost posameznega zahtevka z različno podlago.
odredba o določitvi obrazca podpore volivca - narava akta - posamičen ali splošni akt - odločba ustavnega sodišča
Odredba o določitvi obrazca podpore volivca in roke za zbiranje podpisov za razpis naknadnega referenduma, ki se nanaša na Odlok o ureditvenem načrtu je, ker se nanaša na konkretni naknadni referendum, po svoji vsebini posamičen akt in ne splošni predpis, čeprav je izdan v obliki predpisa.
ZNP člen 70, 77, 77/6, 81.ZPP člen 374, 374/2, 377.
prisilno pridržanje osebe na zaprtem oddelku zdravstvene organizacije - dovoljenost revizije - pravni interes - ustavitev postopka
Pravni interes za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem ni in ne more biti samo vprašanje, na katerega želi stranka odgovor (ali na načelni ravni ali zaradi morebitnih drugih sodnih sporov - možno predhodno vprašanje za morebitni odškodninski zahtevek v bodoči pravdi), ampak je potreben pravni interes v konkretni zadevi.
Glede na ustavitev postopka v reviziji predlagana odločitev z izdajo ugotovitvene odločbe ne bi z ničemer vplivala oziroma izboljšala revidentkinega položaja v konkretnem nepravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23256
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-2, 420, 420/1-1.KZ člen 218, 218/1.
izsiljevanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje izsiljevanja po 1. odstavku 218. člena KZ stori oseba, ki s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist ali izterja dolg. Sila pomeni uporabo moči proti drugi osebi tako, da se ta oseba sploh nima možnosti sama odločati (absolutna sila) ali pa se odloči, vendar pa je ta odločitev izsiljena oziroma ni izraz njene lastne volje (kompulzivna sila). O grožnji pa govorimo tedaj, če storilec predoči drugi osebi neko neugodnost, ki ga v prihodnje čaka, kolikor ne bo ravnal po storilčevi zahtevi. Kako bo grožnja predočena, je odvisno od vsake konkretne situacije posebej (z besedami, gestami, ipd.). Za storitev kaznivega dejanja je pomembno le, da je izražena tako, da je glede na svojo obliko in na druge okoliščine objektivno zmožna vzbuditi pri oškodovancu občutek osebne ogroženosti.
Vložniki uveljavljajo kršitev določb ZKP, vendar pa te kršitve obrazlagajo izključno le s svojim videnjem poteka dogodkov, ki pa je v marsičem različno od dejanskega stanja, ki ga ugotavlja sodišče. Te navedbe pa ne pomenijo očitka kršitve določb ZKP, temveč le izražajo dvom v dejanske zaključke sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23188
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 311, 311/3.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države ni nejasen oziroma nerazumljiv zgolj zaradi tega, ker vsebuje zakonske znake več alternativno naštetih izvršitvenih oblik.
Izvršitveno obliko prevažanja tujcev po ozemlju države je mogoče storiti tudi z enkratnim dejanjem, če je na podlagi okoliščin mogoče sklepati, da se je storilec s tem ukvarjal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23236
ZKP 420, 420/2.KZ člen 183, 183/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje je v izreku sodbe opredeljeno z vsemi zakonskimi znaki, zato niso podane uveljavljane kršitve zakona, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zato neutemeljena.
ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 319, 319/1, 319/2.ZOR člen 155, 158, 158/3, 189, 190.
povrnitev gmotne škode - višina odškodnine - škoda zaradi gradnje v soseski - manjvrednost objekta - vmesna sodba
V tej pravdi je že pravnomočna in revizijsko preizkušena vmesna sodba, v kateri je jasno razmejeno, da gre sedaj za drugo škodo in ne za tisto, ki jo je s plačilom zneska 12.000.000 pred pravdo poravnala tožena stranka. Zato so neutemeljene vse revizijske trditve, ki ponovno obravnavajo vprašanje, za katero škodo gre v tem postopku. Predmet tega nadaljnjega postopka je samo odločitev o višini škode oziroma določitev odškodnine zanjo.