PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17871
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/2, 36/5, 60, 60/1-2. ZUS člen 73.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka mora pred izdajo odločbe razčistiti, ali je posamezna izjava prosilca, zapisana v prošnji, ki jo prosilec poda na obrazcu pred pristojnim organom, zgolj napaka v prevodu ali zapisu, ali pa gre za zavestno zavajanje oziroma zlorabo postopka s strani prosilca. Tožena stranka mora tudi navedbe prosilca pred vložitvijo prošnje za azil presoditi tudi z vidika, ali taka izjava pomeni namero za vložitev prošnje za azil. Ker tega v tem primeru tožena stranka ni storila in tudi ne ustrezno obrazložila, je prvostopno sodišče njeno odločbo utemeljeno odpravilo in ji zadevo vrnilo v nov postopek.
ZAzil člen 27, 36. ZUS člen 16.ZPP člen 343, 343/3.
azil - omejitev gibanja - pravni interes za pritožbo
Odločbe oziroma sklepa, ki nima več pravnih učinkov, ni mogoče odpraviti, morebitna ugotovitev, da je bila odločitev nezakonita, pa tožnikovega pravnega položaja ne bi izboljšala. S tem, ko je postala odločitev o tožnikovem azilu pravnomočna, je tudi omejitev gibanja, določena s sklepom, izpodbijanim v tem upravnem sporu, prenehala učinkovati.
ZZVN člen 2, 2/8. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 1.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa otroku umrlega, ki bi izpolnjeval pogoje za ŽVN
Status žrtve vojnega nasilja - otroka umrlega ali pogrešanega v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, lahko dobi le oseba, ki je bila ob smrti takega starša otrok, to pa je do starosti 18 let.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - ekonomski razlogi - preganjanje
Postopek, v katerem pristojni organ o stvari odloči takoj in prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, je uveden z namenom pospešitve azilnih postopkov. V teh tako imenovanih pospešenih postopkih ne gre za neposredno ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ker so za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljena pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na kakšnega izmed razlogov, ki so navedeni v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
Tožnik je vložil predlog za oprostitev sodnih taks šele po prejemu opomina za plačilo sodne takse za tožbo in opomin, to je po tem, ko je obveznost plačila sodne takse že nastala, zato s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ne more uspeti.
ZUP člen 66, 67, 67/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-3, 60/2, 60/3, 77, 77/2-1.
kmetijstvo - subvencije - zahtevek za neposredna izplačila - zavrženje zahteve - sporna presoja, ali je bila zahteva sploh vložena ali gre za nepopolno vlogo
Če stranka delno izpolni obrazec za uveljavljanje neposrednega plačila v kmetijstvu, je treba šteti, da je vloga podana in jo obravnavati kot nepopolno v skladu s 67. členom ZUP.
ZVV člen 1, 2. ZO člen 121.ZOZ člen 5, 5/1-4. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-1.
status vojnega veterana - opravljanje nalog v službi za opazovanje in obveščanje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne napačne uporabe materialnega prava
Če se dela, ki jih je stranka v času vojne agresije na Slovenijo opravljala, ne štejejo za dela iz 1. in 2. člena ZVV, se odločba, s katero je taki osebi status vojnega veterana priznan, lahko razveljavi po nadzorstveni pravici zaradi očitne zmotne uporabe materialnega predpisa, seveda le v predpisanem roku.
azil - omejitev gibanja - suma zavajanja ali zlorabe postopka
Tožena stranka je ustavila azilni postopek, ker je tožnik azilni dom samovoljno zapustil. Za tem je ilegalno prestopil državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo ter odšel v Francijo. Zato je utemeljeno sklepanje tožene stranke, da je tožnik ponovno prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, za kar po ZAzil zadostuje za sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3.ZN člen 3, 68.
zapadlost terjatve - izvršilni naslov - notarski zapis - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - soglasje dolžnika
Po določbi 68. člena ZN notar na zahtevo upravičene osebe (upnika) potrdi (z notarskim zapisnikom) tudi druga dejstva, ki so v določbi prvega odstavka navedene zakonske določbe primeroma našteta, med drugim tudi izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek. Za potrditev (zapis) takšne upnikove izjave pa dolžnikovo sodelovanje ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - očitno nerazumna zadeva
Ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zaradi protipravnega odvzema vozila, ker je škodo mogoče povrniti z vrnitvijo vozila, kar je povzročitelj škode pripravljen storiti. Zato je zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravni pouk o pravici do pritožbe - napoved pritožbe - zapisnik o glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Če obdolženi ne napove pritožbe je v enakem položaju, kot če se izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne, in izjave ne more preklicati.
Zapisnik z glavne obravnave je javna listina, tako da velja domneva, da je tisto, kar je v njem zapisano, točno; domnevo je mogoče ovreči, vendar ne z izpodbijanjem procesno-relevantnih dejstev v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23212
ZKP člen 60, 144, 144/1-6, 375, 375/1-4.KZ člen 300.
zavrnilna sodba na II. stopnji - oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti
Pripadnik narodnostne skupnosti ni neposredni oškodovanec, zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Neposredni oškodovanec je tisti, kateremu je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena njegova osebna ali premoženjska pravica.
Sodišče ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, morajo pa zaključki o obstoju odločilnih dejstev izhajati iz skrbne presoje vseh dokazov, logičnega sklepanja in iz splošnih življenjskih izkušenj ter jih mora sodišče tudi razumno utemeljiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS09136
URS člen 8, 153, 156, 160.ZIKS člen 145, 145a, 145c.ZDen člen 44, 72, 72/2.ZKP člen 541.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina za nezmožnost uporabe zaplenjenega podjetja - neupravičena obsodba - likvidacija podjetja - obstoj premoženja - vrnitev premoženja -
Tožnica v reviziji poudarja novelo ZIKS-A (Uradni list RS, št. 59/02), ki je s spremembo 145.c člena naknadno omogočila odškodninske zahtevke zaradi nezmožnosti uporabe ali upravljanja premoženja ali drugih izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja dalje. Toda njen tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker nepremičnin oziroma premoženja ni več, ker je bilo celotno podjetje J. K. likvidirano.
URS člen 26, 140.ZDen člen 72, 72/2.ZIKS člen 145.ZLS člen 100.
vrnitev nacionaliziranega premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravica do povračila škode - pasivna legitimacija občin
Po 26.členu URS, ki vsakomur omogoča pravico do povračila škode, je na pasivni strani določen tisti organ, ki je povzročil škodo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti. Če gre za dejavnost države, je zanj odgovorna Republika Slovenija, za organe lokalnih skupnosti organizacija lokalne samouprave, za nosilca javnih pooblastil pa tisti, ki jih izvaja. Ker je funkcijo prejšnjega Izvršnega sveta SRS in Zveznega izvršnega sveta prevzela vlada Republike Slovenije, torej državni organ, je za njeno delo odgovorna Republika Slovenija in ne občina oziroma druga lokalna skupnost, ker odločanje o nacionalizaciji oziroma denacionalizaciji ni opravljala samostojno in ker se te zadeve niso nanašale samo na prebivalce občine (140. člen URS).
Če se sodišče ne opredeli posebej do zatrjevanih nasprotij, ki za drugačno dokazno presojo niti niso odločilna, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Komunikacija z oškodovancem in vodenje glavne obravnave v okviru zakonskih pooblastil niso take narave, da bi vzbudile resen dvom v sodnikovo nepristranskost.
Preživninski zavezanec mora preživninsko obveznost izpolniti tako, kot je določeno v izvršilnem naslovu.
Preživninski zavezanec se v izvršbi ne more braniti z ugovorom, da je bilo za preživninske potrebe otroka poskrbljeno s strani drugega starša ter da je tako le-ta legitimiran za verzijski zahtevek.
denacionalizacija - obnova postopka - novo dejstvo ali nov dokaz
Obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP ni podan, če bi dokaz, s katerim tožnik izkazuje obnovitveni razlog, lahko predložil v prvotnem postopku.