Neobrazložena zavrnitev predlaganega dokaza pa ni v skladu s procesnimi pravili, ki naj strankam omogočijo v ustavi določeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/91-I do 69/04). Ker v sporu, v katerem je tožnik dokazoval, da je padel s pločnika, toženka pa je dokazovala, da je padel s strehe in so nekatere od zaslišanih prič različno izpovedovale o dogodku, sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je toženki z nezakonito zavrnitvijo dokaznega predloga onemogočilo enakopravno obravnavanje pred sodiščem, kar je po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
začasna odredba – molk organa druge stopnje – procesne predpostavke za vložitev tožbe – vezanost zahteve za izdajo začasne odredbe na tožbo - zavrženje
Zahteva za izdajo začasne odredbe je vedno vezana na tožbo. Ker tožnik ni izkazal procesne predpostavke za vložitev tožbe po 2. odstavku 26. člena ZUS, je vložil tožbo prezgodaj, kar je razlog za njeno zavrženje. To pa je tudi razlog za zavrženje predlagane začasne odredbe.
denacionalizacija – vračilo stavbnih zemljišč – zavezanec – položaj stranke - predpogodba o oddaji stavbnega zemljišča
Tožena stranka (občina), ki je lastnik parcele, ki je predmet denacionalizacije, je kljub zahtevku tretje osebe, ki izločuje parcelo, to parcelo dolžna vrniti in ne gre za predhodno vprašanje.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZUP člen 129, 129/4. ZUS člen 68, 77, 77/1-3.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij - izgled za uspeh - oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje prosilca - nepravnomočen sklep o dedovanju
Če zadeva, v kateri se prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh, se brezplačna pravna pomoč ne odobri. Ob primerjavi višine tožnikovih prejemkov z višino taks, ki bi jih moral tožnik plačati v tem upravnem sporu, bi bila s plačilom taks nedvomno občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen. Šele pričakovana dediščina, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (do izplačila katere pa po tožnikovih navedbah še ni prišlo), pa bi na drugačno odločitev lahko vplivala šele potem, ko bi jo tožnik pridobil.
ničnost darilne pogodbe - neupravičena pridobitev - lastninski delež na nepremičnini - prodaja tujega deleža na nepremični - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica terjati izpolnitev obveznosti
Do neupravičene pridobitve oziroma do prikrajšanja ni prišlo, dokler je imel tožnik skupno-lastninski delež na sporni nepremičnini, ki je bila v celoti podarjena hčerki. Ko pa je ta prodala nepremičnino tretjim, s tem pa tudi naknadno ugotovljeni tožnikov 34 % delež, je postala neupravičeno obogatena za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožniku. Ker pa je bil tožnikov 34 % delež sporne nepremičnine sodno ugotovljen šele po opravljeni prodaji nepremičnine, je tožnik šele s pravnomočnostjo sodbe pridobil pravico terjati nadomestitev dosežene koristi. Takrat je šele postal znan obseg tožnikovega prikrajšanja, saj so bili šele tedaj na razpolago vsi elementi, na podlagi katerih se je lahko izračunala višina zahtevka za nadomestitev vrednosti dosežene koristi.
ZKP člen 12, 12/1, 92, 92/2-7, 96, 96/1, 421, 421/1 URS člen 29. Odvetniška tarifa člen 8, 8/2, 22.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravica do strokovne obrambe - zagovornik po pooblastilu - stroški kazenskega postopka - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - odvetniška tarifa
Zahteva, s katero zagovornik izpodbija pravnomočni sklep o odmeri stroškov postopka (potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade zagovornika), je vložena v obdolženčevo korist ter je zato tudi dovoljena. Ugotovljeno situacijo pa je treba razlikovati od položaja, v katerem je zagovornik obdolžencu postavljen po uradni dolžnosti ter v svojem imenu priglaša stroške kazenskega postopka.
Obvezne razlage Odvetniške tarife, ki jo sprejme le odvetniška zbornica brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
Lakirnice po ZVO predstavljajo potencialno nevarnost za okolje. Zato je bila na podlagi ZVO tudi sprejeta Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic, ki določa standarde za obratovanje takih naprav. Šele v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa se ugotovi, ali taka naprava lahko obratuje in pod kakšnimi pogoji.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vmesna sodba - odškodninski spor - zavrženje revizije
Vrednostni kriterij dovoljenosti revizije je treba upoštevati tudi takrat, kadar je revizija vložena proti odločbi pritožbenega sodišča v zvezi s prvostopenjsko vmesno sodbo. Za odločanje je v takšnem primeru relevantna vrednost posameznega zahtevka z različno podlago.
odredba o določitvi obrazca podpore volivca - narava akta - posamičen ali splošni akt - odločba ustavnega sodišča
Odredba o določitvi obrazca podpore volivca in roke za zbiranje podpisov za razpis naknadnega referenduma, ki se nanaša na Odlok o ureditvenem načrtu je, ker se nanaša na konkretni naknadni referendum, po svoji vsebini posamičen akt in ne splošni predpis, čeprav je izdan v obliki predpisa.
Zakonski in dejanski opis kaznivega dejanja je treba presojati celovito. Iz zakonskega opisa izhaja, da je obsojenec uporabil silo zoper oškodovanko, z namenom, da bi jo prisilil k spolnemu občevanju. Iz dejanskega opisa obsojenčevega ravnanja nedvoumno izhaja tudi zakonski znak, za katerega zahteva trdi, da ga v opisu ni, saj je razvidno, da je bil njegov namen doseči spolni odnos.
ZNP člen 70, 77, 77/6, 81.ZPP člen 374, 374/2, 377.
prisilno pridržanje osebe na zaprtem oddelku zdravstvene organizacije - dovoljenost revizije - pravni interes - ustavitev postopka
Pravni interes za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem ni in ne more biti samo vprašanje, na katerega želi stranka odgovor (ali na načelni ravni ali zaradi morebitnih drugih sodnih sporov - možno predhodno vprašanje za morebitni odškodninski zahtevek v bodoči pravdi), ampak je potreben pravni interes v konkretni zadevi.
Glede na ustavitev postopka v reviziji predlagana odločitev z izdajo ugotovitvene odločbe ne bi z ničemer vplivala oziroma izboljšala revidentkinega položaja v konkretnem nepravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23256
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-2, 420, 420/1-1.KZ člen 218, 218/1.
izsiljevanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje izsiljevanja po 1. odstavku 218. člena KZ stori oseba, ki s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist ali izterja dolg. Sila pomeni uporabo moči proti drugi osebi tako, da se ta oseba sploh nima možnosti sama odločati (absolutna sila) ali pa se odloči, vendar pa je ta odločitev izsiljena oziroma ni izraz njene lastne volje (kompulzivna sila). O grožnji pa govorimo tedaj, če storilec predoči drugi osebi neko neugodnost, ki ga v prihodnje čaka, kolikor ne bo ravnal po storilčevi zahtevi. Kako bo grožnja predočena, je odvisno od vsake konkretne situacije posebej (z besedami, gestami, ipd.). Za storitev kaznivega dejanja je pomembno le, da je izražena tako, da je glede na svojo obliko in na druge okoliščine objektivno zmožna vzbuditi pri oškodovancu občutek osebne ogroženosti.
Vložniki uveljavljajo kršitev določb ZKP, vendar pa te kršitve obrazlagajo izključno le s svojim videnjem poteka dogodkov, ki pa je v marsičem različno od dejanskega stanja, ki ga ugotavlja sodišče. Te navedbe pa ne pomenijo očitka kršitve določb ZKP, temveč le izražajo dvom v dejanske zaključke sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23188
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 311, 311/3.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države ni nejasen oziroma nerazumljiv zgolj zaradi tega, ker vsebuje zakonske znake več alternativno naštetih izvršitvenih oblik.
Izvršitveno obliko prevažanja tujcev po ozemlju države je mogoče storiti tudi z enkratnim dejanjem, če je na podlagi okoliščin mogoče sklepati, da se je storilec s tem ukvarjal.
ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 319, 319/1, 319/2.ZOR člen 155, 158, 158/3, 189, 190.
povrnitev gmotne škode - višina odškodnine - škoda zaradi gradnje v soseski - manjvrednost objekta - vmesna sodba
V tej pravdi je že pravnomočna in revizijsko preizkušena vmesna sodba, v kateri je jasno razmejeno, da gre sedaj za drugo škodo in ne za tisto, ki jo je s plačilom zneska 12.000.000 pred pravdo poravnala tožena stranka. Zato so neutemeljene vse revizijske trditve, ki ponovno obravnavajo vprašanje, za katero škodo gre v tem postopku. Predmet tega nadaljnjega postopka je samo odločitev o višini škode oziroma določitev odškodnine zanjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23236
ZKP 420, 420/2.KZ člen 183, 183/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje je v izreku sodbe opredeljeno z vsemi zakonskimi znaki, zato niso podane uveljavljane kršitve zakona, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zato neutemeljena.