URS člen 93, 125, 157, 157/2. ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 3, 3/2, 26, 26/2, 26/3, 34, 34/1-1, 34/1-3, 73.ZUP člen 4.
državni zbor - parlamentarna preiskava - očitana opustitev dolžnega ravnanja predsednika DZ
Pri pravici iz 93. člena Ustave RS (parlamentarna preiskava) ne gre za ustavno pravico v smislu človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, temveč za pravico, ki je procesnega značaja. Že označba preje navedenega člena Ustave RS (parlamentarna preiskava) pomeni, da v teh primerih, v zvezi s procesnimi pravicami poslancev - oziroma pravico Državnega sveta, ne gre za možnost sodnega varstva ob sprejetih aktih ali kršitvah z določenimi dejanji, pač pa za izključno procesna dejanja znotraj Državnega zbora, ki jih urejajo Ustava RS, zakon ali poslovnik o parlamentarni preiskavi in Poslovnik Državnega zbora.
gradbeništvo - priglasitev del - skladnost s PUP-om in Odlokom o pomožnih objektih
Ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, če investitor namerava postaviti pomožni objekt, ki po svoji površini presega tisto, ki je dovoljena in predpisana z občinskim odlokom.
ZAzil člen 43, 45. Pravilnik o načinih in pogojih zagotavljanja pravic prosilcev za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite člen 7. ZUS člen 73.
azil - ukinitev denarne pomoči
Pravica do denarne pomoči je za prebivanje izven Azilnega doma določena kot alternativna pravici do žepnine zaradi prebivanja v Azilnem domu. Obeh navedenih pravic ni dopustno kumulirati, kot zmotno menijo tožniki, pač pa se ti dve pravici izključujeta.
Revizijsko sodišče nima pooblastil, da bi odločalo o zahtevkih ali o delu zahtevka, o katerem ni odločilo nižje sodišče. Zato predloga tožnika, naj revizijsko sodišče doda manjkajoči del izreka sodbe sodišča druge stopnje, ni bilo mogoče sprejeti.
ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine RS člen 17.
prevzem delavcev k drugemu delodajalcu - najemna pogodba za lokal - vrnitev delavcev
Delodajalec je kot najemnik sklenil najemno pogodbo za gostinski lokal, v katerem so delali njegovi delavci. Najemnik je prevzel tudi delavce, najemodajalec - delodajalec pa se je zavezal, da bo delavce sprejel nazaj v delovno razmerje, če bo najemna pogodba prenehala pred potekom dveh let. Ker je najemna pogodba prenehala pred potekom navedenega časa, je delodajalec dolžan sprejeti delavce nazaj v delovno razmerje.
Ker glede tožnikovih zahtevkov sodno varstvo v delovnem sporu ni predvideno, hkrati pa tožnik ni opredelil vrednosti predmeta spora, revizija v takšnem sporu ni dovoljena.
Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik na delu pod vplivom alkohola, kar vsekakor predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti (na kar je bil tožnik že opozarjan) in da je bil zaposlen na takih delih, kjer bi lahko vinjenost pomenila nevarnost, saj je delal z vnetljivimi substancami, kjer je bila stalna nevarnost, da bi v primeru neprevidnega ravnanja lahko bili ogroženi ljudje ali premoženje, tako da ni bilo mogoče govoriti o tem, da bi lahko svoje delo opravljal do izteka odpovednega roka (kar vse je ugotavljala tudi že tožena stranka), so bili tudi po mnenju revizijskega sodišča izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z razlogom za odpoved - zloraba bolniškega staleža - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - pravna narava roka za izredno odpoved
Rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njimi kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač na ta dan ni izvedel nič novega, ampak se je lahko z njimi seznanil prej, ali pa razlogov za odpoved pogodbe nima. Ker je delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu dodatno omogočil še 30 dni odpovednega roka, za izredno odpoved ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, t. j. da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka.
Tožena stranko je zastopal njen zakoniti zastopnik, direktor, ki je, kot je razvidno iz listin v spisu, univ. dipl. pravnik, ni pa predložena izjava ali potrdilo, da ima opravljen tudi pravniški državni izpit. Zato taka revizija, kot je vložena, ni dovoljena, in bi bilo treba tudi zaradi tega uporabiti določbo prvega odstavka 374. člena ZPP in jo kot tako zavreči.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - nadaljevanje dela
Če delavec pride na delo, računajoč na ponovno podaljšanje delovnega razmerja za določen čas, pa do tega ne pride, tudi en dan dela več sam po sebi ne pomeni, da je delavec "ostal na delu". Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene le izjemoma, v primerih, ki so v zakonu izrecno našteti (17. člen ZDR (1990)). Eden od takih primerov je tudi začasno povečan obseg dela. Toda, če sodišče ugotovi, da ta razlog ni dokazan, je pravilna presoja, da za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bilo zakonitega razloga.
V obravnavani zadevi je zakonska določba za oba zahtevka sicer ista, isti je tudi razlog (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca), na katerega zakon veže obe pravici. Vendar to ne pomeni, da gre za zahtevka, ki bi imela isto dejansko in pravno podlago. Ker ob tem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za nobenega od zahtevkov ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
Zakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju šteje za razlog na strani delodajalca. Če delodajalec ne more izpolnjevati teh svojih obveznosti, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Obravnava zadolžnice, izdane zaradi izplačevanja plač v nasprotju z veljavno KP, v sodnem postopku zaradi plačila razlike plač kot dokazne listine ni v nasprotju z obravnavo tovrstnih listin v drugih, v pritožbi navedenih zadevah.
plačilo za delo - čas dežurstva in straže v vojski
Delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže predstavlja posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo: kot redno delo, ki ga delavec opravi v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev; kot nadurno delo, kolikor opravlja delo preko rednega delovnega časa; preostali čas pa se obračuna v višini 60% nadomestila osnovne plače.
Pri delu, opravljenem v času dežurstva in straže, gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vinjenost na delu - krivdni razlog - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti
I. Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, glede na ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu in glede na dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom ter glede na ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožnikovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol. II. Glede na ugotovljene zahteve tožnikovega delovnega mesta se je tožena stranka utemeljeno postavila na stališče, da zaradi uživanja alkohola tožnik ne more nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka.
sodno varstvo - delovno razmerje za nedoločen čas - delovno razmerje za določen čas - predhodni postopek po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR
Delavka je v času, ko je veljala PZ sklenjena za določen čas, s tožbo zahtevala, da sodišče ugotovi, da je delovno razmerje sklenila za nedoločen čas. V katerih primerih lahko delavec takoj zahteva sodno varstvo, je določeno v tretjem in četrtem odstavku 204. člena ZDR. Za ugotovitev, v času trajanja delovnega razmerja, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, ni podlage v navedenih določbah ZDR. Delavka bi zato morala postopati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Z vidika določb 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990), po katerih delavcu preneha delovno razmerje s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ne vrne, je pravno pomembno zgolj dejstvo neupravičene odsotnosti.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - nedovoljen promet z mamili - verjetnost nujnosti pomoči obdolženca bližnjemu sorodniku
Pri odločitvi, da je pripor edini primeren ukrep za odvrnitev nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj, je sodišče upoštevalo predvsem količino in raznovrstnost zaseženih mamil, dejstvo, da obdolženec ni odvisnik od mamil temveč le občasni uživalec, ki je tudi brez premoženja in brez redne zaposlitve, hkrati pa je podaljšanje pripora tudi neizogibno potrebno zaradi varnosti ljudi, konkretno zdravja in življenja potencialnih uživalcev.
predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja
Ker tožniki niso uspeli niti s tožbo za uveljavitev močnejše pravice v pravdnem postopku, poteka meja med zemljišči strank tako, kot je določena v nepravdnem postopku. Odločitev o negatorni tožbi je zato enostavna. Zaradi načela vezanosti na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju, ki se kaže v zahtevi, da sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialni pravici in o tem vprašanju ne sme soditi ponovno (in še manj drugače), se pokaže, da tožniki niso dokazali (so)lastninske pravice na tistem delu zemljišča, kjer je toženec gradil, kopal in sadil.